Novo brdo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 73:
 
Na začetku 20. stoletja se je število prebivalcev na Novem brdu začelo manjšati, a veliko se jih je preselilo v bolj pristopne [[Gnjilane]]. Z ustanovitvijo mednarodnih oboroženih sil [[KFOR]]a 12. junija 1999 za zagotovitev varnosti in miru na Kosovem in njegovega civilnega krila [[UNMIK]]a, je to področje naselila vojaška izpostava ameriških vojakov ter mednarodno in kosovsko policijsko postajo.
 
== Gospodarstvo ==
=== Rudarstvo ===
Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države [[Nemanjići|Nemanjičev]]. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od [[Štefan Prvokronani |Štefana Prvokronanega]] do padca [[Srebrenica|Srebrenice]] (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v [[antika|antiki]], a morda tudi prej ([[Janjevo]], [[Kratovo]], [[Trepča]], R udnik, [[Kučajna]], [[Srebrenica]]); nekatera ležišča so našli šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - [[Novo brdo]].
 
Pomembno vlogo v razvoju tega rudarstva so imeli [[Sasi], nemški rudarji, ki so na poziv kralja [[Štefan Uroš I.|Uroša I.]]sredi 13. stoletja prišli v Srbijo, od tod pa sredi 14. stoletja, za časa kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka], prešli tudi v Bosno.
 
To so bili poklicni rudarji, poreklom iz [[Saksonija|Saksonije]], ki bi se odazivali pozivu deželnih gospodarjev in se naseljevali v rudonosnih področjih; s seboj so prinašali svoje običaje in rudarske zakone. Njihove pravne običaje, državljanske in rudarske, so jim deželne oblasti redno – kot posebne privilegije – priznavale tudi v novi postojbini. Tako se je kmalu glavne rudarska središča, kot so [[Brskovo]], Novo Brdo, Rudnik, Srebrenica in Olovo, upravljalo po saškem državnem pravu. Večina Sasov se je zlila z domačim prebivalstvom, manjši del pa se je po prihodu Turkov izselil; nekaj v dalmatinska mesta, zlasti Dubrovnik, nekaj v Italijo. Vse do danes je ostalo veliko strokovnih rudarskih nazivov in toponimov, ki pričajo o njihovem delu in bivanju. Sasi so tako unapredili rudarstvo naših srednjeveških držav, da je Balkan tada vstopil v vrsto prvih rudarskih področij tako po bogastvu nahajališč kot po visoki stopnji rudarske tehnike. Posebno je bilo znano [[Novo brdo]]. Za časa največjega razcveta, v prvi polovici 15. toletja, je bilo največje mesto Balkanskega polotoka, s čez 15 000 prebivalci. Sodobni zapisi govorijo tudi o 40.000, kar lahko sprejmemo le s pridržkom.
 
Izrazito je označen na vseh srednjeveških zemljevidih; danes pa je na zemljevidih komajda označen z znakom za razvalino. Kot v vseh vsaj malo pomembnih rudarskih krajih, je bila tudi v Novem brdu močna [[Dubrovniška republika|dubrovniška]] naselbina, z generalnim konzulom in svojim lastnim sodiščem, a obstajala je tudi [[Beneška republika|beneška]] naselbina.
 
Cesar [[Štefan Dušan|Dušan]] je tu imel svojo začano rezidenco; tu blizu se je rodil knez [[Lazar Hrebeljanović|Lazar]]. Mesto omenjajo kot kraj pomemben po bogastvu, trgovini in rudarski veščini. Njegove rudarje je pozivala neapeljsko-sicilska regentinja [[Marjeta Neapeljska-Draška|Marjeta]] <ref>Marjeta Neapeljska (*1347; kraljica 1381-1412); Ladislav I. Neapeljski (* 1377; vladal 1386-1414). 1386 je bil njegov oče Karel III. Neapeljski umorjen; regentinja devetletnemu sinu Ladislavu je postala njegova mati Marjeta, ko je novi papež potrdil, da ni bil utemeljen sum o njeni vpletenosti v soprogov umor</ref> 1387, da bi tam izbojšali rudarstvo.
 
Ko so Turki 1453 oblegali [[Carigrad]], je moral zadnji srbski gospodar Novega brda, despot [[Đurađ Branković]], poslati oddelek novobrških rudarjev, da bi minirali carigrajsko obzidje.
Padec Novega brda 1455, po 40-dnevnem obleganju, ki ga je vodil sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]], je odmeval po vsej [[Evropa|Evropi]]. O tem je sveti [[Janez Kapistran]], tedaj apostolski legat pri despotu Đurđu, obvestil [[papež Kalist III. |papeža Kalista III.]] že dvajset dini po padcu mesta s pretresljivimi besedami, da je »turški cesar Mehmed osvojil najmočnejše raško mesto, po imenu Novo brdo, kjer se nahaja zlati in srebrni rudnik, ki je svojemu gospodarju, kakor se govori, prinašal 120.000 dukatov letno«. Pa tudi despot je poslal sporočilo ogrskemu kralju [[Ladislav Posmrtni|Ladislavu]] in ga prosil za pomoč z odmevnimi besedami, češ da je Novo brdo ''caput patriae et ob mineras nervus belli'', tj. ''prestolnica domovine in zaradi rud odločilni dejavnik v vojni''. <ref>{{cite web|url=https://tehnika.lzmk.hr/tehnickaenciklopedija/rudarstvo.pdf|title= Rudarstvo. Srednjovjekovno rudarstvo u Srbiji i Bosni|publisher=Tehnička enciklopedija Zagreb|date=1988|accessdate=10. september 2020}}</ref>
 
=== Rudarstvo danes ===
==== Svinec, cink, srebro, zlato ====
Rudarska dejavnost in proizvodnja rudnin sta bili hrbtenica gospodarstva že od predrimskega obdobja. Iliri, Rimljani, Bizantinci, Sasi, Turki, Francozi in Britanci so opravljali obsežna rudarska dela na tem področju in sicer v devetih rudnikih, od katerih sestavlja pet rudnikov področje [[Trepča|Trepče]]. <ref>{{cite web|url=https://www.kosovo-mining.org/resurset-minerale/lezista-mineralnih-sirovina/?lang=sr|title= Ležišta mineralnih sirovina|publisher= Republika Kosovo: Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale|date= |accessdate=15. september 2020}}</ref>
 
Sodobno rudarstvo se začenja 1930. Delo v teh peterih rudnikih je zastalo med NATO-vim bombardiranjem. Obstajajo tri območja z rudnimi ležišči:
#''Prva cona'' vključuje rudnik ''Artana ([[Novo brdo]])'' in spremlja mejo med Vardarskega območja in Kosovske oblasti Dardanske srbsko-makedonske mase, ki se odlikuje neogenih kalko-alkalnih vulkanizmih ter intruzivih.
#''Druga cona'' uključuje rudnike ''Belo Brdo, Stari Trg'' in Ajvalijo in spremlja vzhodni rob prištinskega miocenskega bazen z intruzivnim i vulkanskim komplekso na severnem Kosovu.
#''Tretja cona« obsega rudnik ''Crnac'', kakor tudi številna najdišča svinca in cinka vzdolž zahodne meje Vardarske cone.
Za teh pet rudnikov so napravljene ocene o njihovih zalogah v globino, ne pa tudi v širino.
 
Med pridobivanjem svinčeno-cinkovo-srebronosne rude v rudniku ''Farbani potok (Artana-Novo Brdo)'', so ugotovili obstoj 3Mt visoko kvalitetnega halojzita (Al2Si2O5(OH)4), ki je eno od peterih ležišč na svetu, ki se nahajajo še na Novi Zelendiji, v Turčiji, na Kitajskem in v ZDA (Utah). Današnjo svetovno proizvodnjo ocenjujejo na 150.000 ton letno. <ref>{{cite web|url=https://www.kosovo-mining.org/resurset-minerale/lezista-mineralnih-sirovina/?lang=sr|title= Ležišta mineralnih sirovina|publisher= Republika Kosovo:
Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale|date= |accessdate=15. september 2020}}</ref>
 
Vodilna panoga na tem področju je bilo vse do 1999 rudarstvo; delujoča rudnika svinca in cinka [[Kišnica]] in [[Novo brdo]] sta takrat prenehala delovati zaradi dogodkov v zvezi z NATO-vim posegom v kosovska dogajanja. Srbske rudarje so zamenjali Kosovarji. Poprej je tam delalo 3600 delavcev; 13 avtobusov je vozilo eno izmeno – delali so s polno paro. <ref>{{cite web|url=http://www.rtvpuls.com/vesti/zapustena_postrojenja_flotacije_rudnika_kisnica_i_novo_brdo_/10849|title= Zapuštena postrojenja flotacije rudnika Kišnica i Novo Brdo
|publisher=TV Most|date= |accessdate=6. avgust 2018}}</ref>
 
Zaradi raznih plazov in drugih vzrokov pa postaja delo v the rudnikih, zlasti v Novem brdu, vedno bolj nevarno. Tako sta 2. junija 2020 v hudi nereči umrla dva rudarja: inženir in delavec; dva druga sta bila ranjena, a trije nepoškodovani, ko se je nanje zrušil na petem horizontu strop zaradi plazu. <ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/30648341.html |title= Poginula dva rudara na Kosovu |publisher=Radio Slobodna Evropa Vesti|date=2. junij 2020|accessdate=17. september 2020}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://novimagazin.rs/vesti/usled-klizista-dva-rudara-stradala-u-rudniku-novo-brdo|title= Usled klizišta dva rudara stradala u rudniku Novo Brdo|publisher=Novi magazine Beograd|date=2. junij 2020|accessdate=17. september 2020}}</ref>
 
== Prebivalstvo ==