Bitka pri Borodinu: Razlika med redakcijama

{{glavni|Napoleonov pohod na Rusijo}}

Francoska ''Grande Armée'' je začela svojo invazijo na Rusijo 16. junija 1812. Car [[Aleksander I. Ruski]] je kot odgovor razglasil ''domovinsko vojno'' in se pripravil soočiti se s Francozi. Po načrtu nemškega generala Karla Ludwiga von Phulla so se ruske čete pod poveljstvom grofa Mihaila Barclaya de Tollyja morale soočiti z Grande Armée v [[Vilna|Vilni]]; preostale čete pod vodstvom generala [[Peter Ivanovič Bagration|Pjotra Bagratida]] bi izvedle napad na francoski južni bok in zadek. Vendar se je Phullov načrt kmalu izkazal za resno napako, saj je bila ogromna ''Grande Armée'' več kot dovolj velika, da je hkrati ločila in zdrobila obe ruski vojski. Poleg tega je udeležba carja Aleksandra I. kot poveljnika povzročila več kaosa v ruski vojski. Ruske sile, ki so bile zbrane ob poljski meji, so se morale umakniti pred hitrim francoskim napredovanjem.

 

Napoleon je napredoval iz [[Vitebsk]]a in upal ujeti rusko vojsko na prostem, kjer bi jo lahko uničil. Francoska vojska ni bila dobro pripravljena za daljši čezmejni pohod; od najbližje oskrbne baze v Kovnu (sodobni [[Kaunas]]) je bila oddaljeno 925 km. Francoske oskrbovalne linije so bile ranljive in kozaki, lahka konjenica, gverilske sile in celo francoski dezerterji so napadali in resno izčrpavali francoske oskrbne kolone. Osrednja francoska sila pod Napoleonovim neposrednim poveljstvom je prečkala reko [[Nemen]] z 286.000 možmi, vendar se je do bitke zmanjšala na 161.475, večinoma zaradi stradanja in bolezni. Kljub temu je možnost odločne bitke Napoleona zvabila globlje v Rusijo in še bolj raztegnila njegove dobavne linije. .<ref >Riehn, p. 229-231.</ref>