Frane Milčinski - Ježek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marmio (pogovor | prispevki)
Pteichme (pogovor | prispevki)
dodano "gledališki sezoni 1933/1934 z Šentjakobskim gledališčem, kjer je odigral 13 vlog v 93. ponovitvah."
Vrstica 6:
 
[[Slika:Milan Kumar - Frane Milčinski Ježek - Samomor v nebesih 1962.jpg|thumb|left|200px|Frane Milčinski Ježek - ''Samomor v nebesih'' (1962)]]
Frane Milčinski - Ježek se je rodil v Ljubljani kot tretji otrok v družini uglednega pisatelja in [[sodnik]]a [[Fran Milčinski|Frana Milčinskega]] in matere [[Marija Milčinski|Marije Milčinske]]. Že zgodaj je prišel v stik z [[gledališče]]m, sodeloval tudi z [[radio|radiem]] in leta 1940 dobil angažma [[igralec (umetnik)|igralca]] v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Ljubljanski Drami]]. Ježek je nastopal v marsikateri očetovi zgodbi. Oba, oče in sin, sta nastopala na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]]. Ježek se je po radiu prvič oglasil že leta 1936. Neuspešno je študiral na [[pravna fakulteta v Ljubljani|pravni fakulteti]] in na [[slavistika|slavistiki]], vendar je raje nastopal z [[zagreb]]škim [[teater Grabancijaši|teatrom Grabancijaši]], s [[Toti teater|Totim teatrom]] ininz [[Šentjakobsko gledališče|v gledališki sezoni 1933/1934 z Šentjakobskim gledališčem, kjer je odigral 13 vlog v 93. ponovitvah.]]. V času okupacije (1941) so ga [[Italijani]] aretirali zaradi izjave, da v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ne bodo zmagali niti [[Tretji rajh|Nemci]] niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in [[Ljubljanska opera|Operi]] in objavljal [[Poezija|pesmi]]. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal [[urednik]] ''Pavlihe''. Leta 1952 je napisal ''[[Zvezdica Zaspanka|Zvezdico Zaspanko]]'' (ilustrirano kot [[pravljica|pravljico]] za večje ali manjše otroke - tudi v angleščini), prvo slovensko radijsko igro za otroke, [[scenarij]] za mladinski film [[Kekec (film, 1951)|Kekec]], pesmi za film ''[[Ne čakaj na maj]]'' in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: ''Strme stopnice'', ''Dobri stari pianino'' (po njej posnet tudi film) in začel sodelovati s [[televizija|televizijo]] pri snemanju [[skeč]]ev ter zabavnih oddaj (Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli in Novoletne oddaje). Leta 1972 je posnel svoje pesmi.
 
Leta 1949 je [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] v Poročevalcu kritiziral Ježkov in [[Bojan Adamič|Adamičev]] kuplet Marička: "Kakor film je tudi radijska oddaja zaradi svoje zvočnosti bolj živa kakor pa knjiga. Sistematično oddajanje kvalitetnih glasbenih del z razlagami je eno najboljših glasbeno-umetniških propagandnih sredstev. Toda kaj pomaga taka izbira, ko pa pokvari vse postavljeno naslednje pol ure osladne, zlagane pocestniške muzike z verzi zapetimi v tremolu, zlagane lajdrasto priskutne čustvene trivialnosti, ki koketira z lascivnostjo, ponižujoč resnobo socialističnega dela v bezniško popevko."
Vrstica 52:
*''Legenda o birokratu'', 1961 {{COBISS|ID=14434354}}
*''Desetnica in druge pravljice'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964 {{COBISS|ID=3557121}}
*''[[Govoreči bankovec : antologija slovenske humoristične proze]] (1976) {{COBISS|ID=14152}}''
*''[[Preprosta ljubezen]]'' (1997) {{COBISS|ID=71336704}}
*''[[Ta svet je pesmi vreden]]'' (1988) {{COBISS|ID=1743645}}