Wikipedija

Uporabnik:Dhmo/Peskovnik: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Dhmo (pogovor | prispevki)
13.796 urejanj
Brez povzetka urejanja
Dhmo (pogovor | prispevki)
13.796 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Uporabnikov peskovnik}}
{{Infobox album
Na podlagi skrivne klavzule [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Pakta Ribbentrop-Molotov]], je [[Sovjetska zveza]] 17. septembra [[Sovjetska agresija Poljske|vdrla na Poljsko]] in okupirala [[Kresy|vzhodne provice]] [[Druga Poljska republika|Druge Poljske republike]]. Vzhodne province predvojne Poljske so bile poseljene z etnično mešanim prebivalstvom, tako z [[Poljaki|etničnimi Poljaki]], kot tudi s [[Judje na Poljskem|poljskimi Judi]]. Ta ozemlja sedaj tvorijo hrbtenico [[Zahodna Ukrajina|Zahodne Ukrajine]] in [[Zahodna Belorusija|Zahodne Belorusije]].<ref name="tmp342">{{navedi knjigo|title=Economic Change and the National Question in Twentieth-century Europe|author=Teichova, Alice; Matis, Herbert; Páte, Jaroslav|year=2000|publisher=[[Cambridge University Press]]|url=https://books.google.com/books?id=8UVxY-8Xk-sC&pg=PA345&dq=nowogrodek++++minorities&lr=&as_brr=3&client=firefox-a|isbn=978-0-521-63037-5|pages=342–344}}</ref>{{r|Davies}}
| Name = Hvala
 
| Type = [[studijski album]]
Zaradi zasedbe poljskih ozemelj, ki so bila dodeljena [[Beloruska sovjetska socialistična republika|Sovjetski Belorusiji]] in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Sovjetski Ukrajini]], je Sovjetska zveza pridobila {{convert|50600|sqmi|km2|order=flip}} ozemlja, prebivalstvo pa se je povečalo za več kot sedem milijonov ljudi.
| Artist = [[Mladost Pesem Prijateljstvo|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo]]
 
| Cover = chicagosos.jpg
==Annexation of eastern half of interwar Poland==
| Alt =
{{further|Soviet invasion of Poland (1939)|Territories of Poland annexed by the Soviet Union}}
| Released = [[maj]] [[2017]]
 
| Recorded = [[2017]]
[[Soviet invasion of Poland (1939)|On September 17, 1939 the Red Army entered Polish territory]], acting on the basis of a secret clause of the [[Molotov–Ribbentrop Pact]] between the Soviet Union and [[Nazi Germany]]. Soviet Union would later deny the existence of this secret protocol, claiming that it was never allied with [[Nazi Germany|the German Reich]], and acted independently to "protect" the Ukrainian and [[Belarusian people|Belarusian]] minorities in the disintegrating Polish state.<ref name="Cienciala">[[Anna M. Cienciala]] (2004). [http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect16.htm ''The Coming of the War and Eastern Europe in World War II''] (lecture notes, [[University of Kansas]]). Retrieved 15 March 2006.</ref>
| Venue = [[Antonov dom, Vič]]
 
| Studio =
Support demonstrations were staged by pro-Soviet militias.<ref name="Stosunki">{{in lang|pl}} Marek Wierzbicki, [http://www.bialorus.pl/index.php?secId=49&docId=60&&Rozdzial=historia ''Stosunki polsko-białoruskie pod okupacją sowiecką (1939–1941)''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080623073822/http://www.bialorus.pl/index.php?secId=49&docId=60&&Rozdzial=historia |date=2008-06-23 }}. "Białoruskie Zeszyty Historyczne", Biełaruski histaryczny zbornik, 20 (2003), p. 186–188. Retrieved 16 July 2007.</ref> Immediately after entering Poland's territory, the Soviet army helped to set up "provisional administrations" in the cities and "peasant committees" in the villages in order to organize one-list elections to the new "People's Assembly of Western Belarus". The [[Elections to the People's Assemblies of Western Ukraine and Western Belarus|elections]] were designed to give the annexation an appearance of validity, but were far from free or fair. The voters had a choice of only one candidate, often a local communist or someone sent to western Belarus from Soviet Belarus for each position of deputy; the communist party commissars then provided the assembly with resolutions that would push through nationalization of banks and heavy industry and transfers of land to peasant communities.<ref>{{cite book |last=Rieber |first=Alfred Joseph |year=2000 |title=Forced Migration in Central and Eastern Europe: 1939–1950 |location=London, New York |publisher=[[Routledge]] |isbn=0-7146-5132-X}}, pp. 29–30.</ref> Elections took place on October 22, 1939; the official numbers reported participation of 93 percent of the electorate, 91 percent of whom supported the appointed candidates. Based on these results, the People's Assembly of Western Belarus voted unanimously to thank Stalin for liberation and sent a delegation to Moscow to ask for formal inclusion of the territories into the Belarusian SSR. The Supreme Soviet voted to do so on November 1, 1939 and on November 15 a law was passed making the former eastern Polish territories a part of the Belarusian SSR.
| Genre = [[duhovna ritmična glasba|sodobna krščanska glasba]]
 
| Length =
On October 30, the People's Assembly of Western Belarus session held in [[Białystok|Belastok]] ([[Białystok Voivodeship (1919–1939)|Polish Białystok]]) affirmed the Soviet decision to join the [[Belarusian Soviet Socialist Republic]] (BSSR) with the USSR. The petition was officially accepted by the [[Supreme Soviet of the USSR]] on November 2 and by the Supreme Soviet of the BSSR on November 12, 1939.<ref>{{in lang|be}}[http://evolutio.info/index.php?option=com_content&task=view&id=354&Itemid=51 Уладзімір Снапкоўскі. Беларусь у геапалітыцы і дыпламатыі перыяду Другой Сусветнай вайны]</ref> From then on, all citizens of Poland but also born in Poland would find themselves living in the Byelorussian [[Byelorussian Soviet Socialist Republic|SSR]] as the Soviet subjects, without the recognition of their Polish citizenship.{{r|Davies}}
| Label = [[Brat Frančišek]]
 
| Producer = [[Jan Dominik Bogataj|Jan Dominik Bogataj OFM]]
The [[Soviet invasion of Poland]] was portrayed by the Soviet propaganda as the "liberation of Western Belorussia and Ukraine". Many ethnic Belarusians welcomed unification with the BSSR. They changed their attitude after experiencing firsthand the terror of the Soviet system.<ref name="Davies">[[Norman Davies]], ''[[God's Playground]]'' (Polish edition), second tome, p.512-513.</ref><ref>{{in lang|pl}} [http://www.bialorus.pl/index.php?secId=49&docId=60&&Rozdzial=historia Stosunki polsko-białoruskie pod okupacją sowiecką (1939-1941)]</ref>
| Last album = ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' <br/>
 
| This album = '''''Hvala''''' <br/> (2017)
==Deportations, arrests, and the reign of terror==
| Next album =
The Soviets quickly began confiscating, nationalizing, and redistributing all private and state-owned Polish property.<ref>{{harvnb|Piotrowski|1998|p=11}}</ref> During the two years following the annexation, the Soviets arrested approximately 100,000 Polish citizens across Kresy.<ref>{{harvnb|Karta|2006|loc=}}</ref> Due to a lack of access to the secret Soviet and Belorussian archives, for many years after the war the estimates of the number of Polish citizens deported to Siberia from the areas of Western Belorussia, as well as the number who perished under Soviet rule, were only estimated.<ref>{{harvnb|Rieber|2000|pp=14, 32–37}}</ref> In August 2009, on the occasion of the 70th anniversary of the Soviet invasion, the authoritative [[Polish Institute of National Remembrance]] announced that its researchers reduced the estimate of the number of people deported to Siberia to 320,000 in total. Some 150,000 Polish citizens perished under the Soviet rule.<ref>{{harvnb|Expatica|2009|loc=}}</ref>
 
==References==
{{reflist}}
 
{{Soviet occupation}}
 
 
 
<!--
{{Infobox musical artist
| name = Albert Podgornik
| image =
| caption =
| image_size =
| background = non_vocal_instrumentalist
| birth_name =
| alias = Bertl
| birth_date = 1930
| birth_place = [[Kragujevac]], [[Kraljevina Jugoslavija]]
| death_date = [[6. april]] [[1997]]
| origin =
| instrument = [[klarinet]], [[saksofon]], [[flavta]]
| genre = [[jazz]], [[narodnozabavna glasba]]
| occupation = [[klarinetist]], [[saksofonist]], [[glasbeni producent]]
| years_active = 1949–1992
| label =
| associated_acts = [[Akademski plesni orkester]], [[Plesni orkester Radia Ljubljana]], [[Orkester Ad hoc]], [[Zadovoljni Kranjci]]
}}
'''''Hvala''''' je drugi [[studijski album]] študentskega pevskega zbora [[Mladost Pesem Prijateljstvo]], ki je izšel [[maj]]a [[2017]], ob 25-letnici zbora pri Založbi [[Brat Frančišek]].<ref name="dis">{{cite web|url=https://www.discogs.com/Zbor-Mladost-Pesem-Prijateljstvo-Hvala/release/15969977|title=Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo ‎– Hvala|author=|date=|work=[[Discogs]]|accessdate=3. september 2020}}</ref> Poleg zgoščenke je izšel še spominski zbornik. <br>Istoimenski koncert zbora, ki je bil hkrati tako retrospektiva celotnega delovanja zbora, kot tudi predstavitev zgoščenke ob 25-letnici, je potekal 7. junija 2017 v [[Frančiškani|frančiškanski]] [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani]].<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/koledar/koncert-ob-25-letnici-zbora-mladost-pesem-prijateljstvo:-hvala|title=Koncert ob 25-letnici zbora Mladost Pesem Prijateljstvo: Hvala|author=|date=7. junij 2017|work=[[Družina]]|accessdate=3. september 2020}}</ref>
'''Albert Podgornik''', [[Slovenci|slovenski]] [[jazz]]ovski [[klarinetist]], [[saksofonist]], [[glasbeni producent]] in [[skladatelj]], * [[1930]], [[Kragujevac]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[6. april]] [[1997]].
 
== Seznam skladb ==
Bil je dolgoletni saksofonist [[Plesni orkester Radia Ljubljana|Plesnega orkestra Radia Ljubljana]] in kasneje [[Big Band RTV Slovenija|Big Banda RTV Slovenija]]. Leta 1956 je postal soustanovitelj ansambla [[Zadovoljni Kranjci]], katerega vodja je bil vse do razhoda ansambla leta 1990. Deloval je tudi kot producent in skladatelj.
{{Track listing
 
| title1 = Velike reči
== Biografija ==
| note1 = Ps 126
{{Quote box
| writer1 = Boštjan Berkopec, Tanja Berkopec, br. Andrej Pollak
| quote = »Pomagalo mi je delo, kvaliteta ter resnost, ki sem jo moral negovati. S kraja sem shajal samo s talentom, ko pa sem dojel, da je treba tisto, kar človeku privre izpod prstov izboljšati, sem šele ugotovil koliko mi manjka in, jasno, kdor to ugotovi mora delati, garati, saj poznate tisto – talenta je toliko, vse drugo pa je delo. Harmonika je za številne instrument, za katerega mislijo, da se ga da zelo hitro naučiti. Saj je to res. Nekateri so z njim zadovoljni kakorkoli že igrajo, jaz pa menim o njem nekoliko drugače. Zelo resno je treba vaditi, če želite igrati tako, da je kaj vredno. Redki imajo za kaj takšnega voljo. Bil je čas, ko sem vadil tudi po 6 ur na dan.«
| length1 = 2:23
| source = Jože Kampič<ref name="kumer"/>
| widthtitle2 = 30%Dnevi Elija
| writer2 = Robin Mark, Anja Jelen
| align = right
| length2 = 3:52
| title3 = Blagor čistim v srcu
| writer3 = Teja Sulejmanovič
| length3 = 4:00
| title4 = Marijina
| writer4 = Teja Sulejmanovič
| length4 = 2:57
| title5 = Veselje nad svetiščem
| note5 = Ps 84
| writer5 = Martina Ješovnik
| length5 = 2:50
| title6 = Ogenj, ki žge
| writer6 = Tim Hughes, Tomaž Kete
| length6 = 4:29
| title7 = Oče naš, Bog vesolja
| writer7 = Matt Maher, Dragica Šteh
| length7 = 4:06
| title8 = Preišči me
| note8 = Ps 139
| writer8 = Luka Mavrič, Tanja Repič
| length8 = 3:09
| title9 = Božje kraljestvo
| writer9 = Martina Ješovnik
| length9 = 5:10
| title10 = Pesem za lahko noč
| writer10 = Nina Novak
| length10 = 2:01
| total_length = 34:07
}}
Podgornik se je rodil leta 1930 v [[Kragujevac|Kragujevcu]] v glasbeni družini. Z bratom Marjanom sta igrala [[klarinet]], njun oče pa je igral [[trobenta|trobento]] v kragujevški gasilski godbi. Družina se je leta 1946 preselila v Ljubljano. Oče se je takoj pridružil godbi Tineta Rožanca, Albert in Marjan pa sta postala člana Rožančeve mladinske godbe. Godba je izvajala pretežno [[Strauss]]ove in [[Stolz]]eve skladbe, vaje pa so potekale v prostorih takratnega kina Sloga, danes Kina Dvor.<ref name="sigic">{{cite web|url=http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=1795|title=Albert Podgornik|work=SIGIC|accessdate=13. januar 2020}}</ref>
 
== Osebje ==
Pri 19. letih je Podgornik postal član [[Akademski plesni orkester|Akademskega plesnega orkestra]] (APO), ki ga je vodil [[France Kapus]].
=== MPP ===
*[[Martina Ješovnik]] – zborovodja
*[[Jan Dominik Bogataj|Jan Dominik Bogataj OFM]] – duhovni vodja
 
==== Spremljevalna zasedba ====
*[[Jakob Gajšek]] – klavir
*[[Jerneja Rovtar]] – cajón
*[[Teja Sulejmanovič]] – kitara
*[[Peter Samotorčan]] – čelo
*[[Matej Lozar]] – bas kitara
 
=== Produkcija ===
 
*Producent: Jan Dominik Bogataj OFM
V otroških letih se je navdušil nad igranjem harmonike, kasneje pa so mu starši kupili tudi [[klarinet]] in [[saksofon]].{{sfn|Špajzer|2019|p=37}} Ko je bil star 12 let je postal član jeseniške godbe na pihala. Kmalu je na [[Jesenice|Jesenicah]] igral po vseh plesih in kavarnah predvsem kot [[violinist]].<ref name="kumer">{{cite AV media|author=Kumer, Marko|title=Jože Kampič|date=25. maj 2015|time=|url=https://ars.rtvslo.si/2015/05/jazz-avenija-13/}}</ref> Leta 1950 je [[matura|maturiral]] in se preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je spoznal različne glasbenike, s katerimi je nato začel nastopati, njegova kariera pa se je pričela vzpenjati.{{sfn|Špajzer|2019|p=37}}
*Tonski mojster (instrumenti): [[Nejc Kurbus]]
 
*Tonska mojstra (zbor): [[Gal Butenko Černe]], [[Marko Flamaceta]]
=== Trio in kvintet ===
*Mastering, post-produkcija: Nejc Kurbus
Leta 1950 je Kampič ustanovil svoj trio, leta 1952 pa je ustanovil svoj kvintet. Zasedbo so sestavljali [[Franc Tržan]] (klarinet), 17-letni [[Jože Privšek]] (vibrafon), [[Miško Hočevar]] (bas), ki ga je kasneje zamenjal [[Tomo Mächtig]], [[Janez Škofic (bobnar)|Janez Škofic]] (bobni) in Kampič na harmoniki.{{sfn|Špajzer|2019|p=37}} Vzor kvinteta je bil [[Nizozemska|nizozemski]] Kvartet [[Art van Damme|Arta van Damma]].<ref>{{cite AV media|author=Kumer, Marko|title=Jure Robežnik - skladatelj, aranžer, pianist in vibrafonist|date=22. avgust 2013|time=|url=}}</ref> Po pol leta vaj jim je [[Radio Ljubljana]] omogočil prvo snemanje. Glavni aranžer kvinteta je bil mladi Jože Privšek, Tomo Mächtig pa je o kvintetu dejal, da so »vse stvari /.../ takrat posneli, /.../ vse aranžmaje je pa pisal Privšek in smo kar nekaj posneli, snemali smo pa na Radiu.«<ref>{{cite AV media|author=Kumer, Marko|title=Tomo Mächtig|date=3. januar 2014|time=|url=https://ars.rtvslo.si/2014/01/tomo-machtig-kontrabasist/}}</ref> Kvintet je gostoval po vsej [[Evropa|Evropi]] in svetu, kar jim je omogočil Radio Ljubljana, kot predstavniki Radia Ljubljana pa so nastopili na vidnih mednarodnih glasbenih prireditvah in oddajah, kot sta »Glasba ne pozna meja« in »Glasba z Elizejskih poljan«.{{sfn|Špajzer|2019|p=38}} Zaradi različnih interesov in obveznosti je kvintet leta 1957 prenehal z delovanjem. Posnetki kvinteta iz 50. so izšli šele leta 2001 pri [[ZKP RTV Slovenija]] na [[kompilacijski album|kompilacijskem albumu]] ''[[Za ljubitelje swinga]]''.<ref name="kumer"/>
*Oblikovanje ovitka: [[Valentina Repenšek|Valentina Arčan]]
 
*Za založbo: [[Miran Špelič|Miran Špelič OFM]]
Po razpadu kvinteta se je Kampič pridružil Plesnem orkestru RTV Ljubljana, kjer je igral saksofon in klarinet, leta 1960 pa je postal glasbeni producent orkestra, kar je ostal vse do upokojitve konec 80. let. V 60. letih je kot solist na harmoniki ob spremljavi Plesnega in Zabavnega orkestra RTV Ljubljana izdal tri [[EP]] plošče. Leta 1964 pri založbi [[Diskos]] album ''[[Maruška (EP)|Maruška]]'',<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Jo%C5%BEe-Kampi%C4%8D-Maru%C5%A1ka/release/11985192|title=Jože Kampič ‎– Maruška|work=[[Discogs]]|accessdate=15. oktober 2019}}</ref> istega leta pri [[PGP RTB]] album ''[[Polka Italiana]]'',<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Jo%C5%BEe-Kampi%C4%8D-Polka-Italiana/release/2491181|title=Jože Kampič ‎– Polka Italiana|work=[[Discogs]]|accessdate=15. oktober 2019}}</ref> leta 1968 pa pri češki založbi [[Supraphon]] album ''[[Red Roses for a Blue Lady and Other Compositions for Accordion]]''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Jo%C5%BEe-Kampi%C4%8D-Orchestra-RTV-Ljubljana-Red-Roses-For-A-Blue-Lady-And-Other-Compositions-For-Accordion/release/13881954|title=Jože Kampič, Orchestra RTV Ljubljana* ‎– Red Roses For A Blue Lady And Other Compositions For Accordion|work=[[Discogs]]|accessdate=15. oktober 2019}}</ref> Leta 1969 je prispeval glasbo za kratki dokumentarni film ''Partizanski kurirji'',<ref>{{cite web|url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/2490/partizanski-kurirji/|title=Partizanski kurirji / Partisan Messenger Boys (1969)|work=film-center.si|accessdate=15. oktober 2019}}</ref> leta 1973 pa je napisal glasbo za film ''[[Ljubezen na odoru (film)|Ljubezen na odoru]]'', režiserja [[Vojko Duletič|Vojka Duletiča]].<ref>{{cite web|url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/539/ljubezen-na-odoru/|title=Ljubezen na odoru / Love on the Furrows (1973)|work=film-center.si|accessdate=15. oktober 2019}}</ref>
 
Umrl je novembra leta 2001.
 
== Izbrana diskografija ==
=== Plesni orkester Radia Ljubljana/Big Band RTV Slovenija ===
* ''[[V soju žarometov]]'' (1970)
* ''[[In the Mood]]'' (1974)
* ''[[Križanke]]'' (1976)
* ''[[Glenn Miller (album)|Glenn Miller]]'' (1979)
* ''[[Swing, swing, swing]]'' (1983)
* ''[[Joan Faulkner (album)|Joan Faulkner]]'' (1984)
* ''[[Cockpit (album)|Cockpit]]'' (1985)
* ''[[Sakralni koncert za orkester, zbor in soliste]]'' (1987)
* ''[[A Tribute to Count Basie]]'' (1989)
* ''[[Big Band RTV Slovenija 1]]'' (1995)
* ''[[60 let]]'' (2005)
 
=== Zadovoljni Kranjci ===
* ''V maju je lepo'' (1963)
* ''Pozdrav s planin'' (1964)
* ''V pesmi Ljubljana živi'' (1965)
* ''Pridi spomladi'' (1968)
* ''Zadovoljni Kranjci'' (1972)
* ''Zadovoljni Kranjci'' (1974)
 
;Ostalo
* ''Bled 1963 - 4. Jugoslavenski Jazz Festival'' (1963)
* ''Mednarodni International Jazz-Festival Ljubljana '68'' (1968)
* ''Mednarodni International Jazz-Festival Ljubljana '69'' (1969)
* ''11. Mednarodni International Jazz Festival Ljubljana '70'' (1970)
* ''12. Internacionalni Festival Jazza "Ljubljana '71"'' (1971)
* ''15. International Jazz Festival, Ljubljana - 74'' (1974)
* ''Jazz Na Koncertnom Podiju Vol. 1'' (1977)
* ''Teme Radenci '84 Yu-Jazz Glasbena parada Radenci Jugoslavija'' (1984)
* [[Vinko Globokar]]: ''Hallo, do You Hear Me'' (2006)
* [[Orkester Ad hoc]]: ''[[Zgodovina slovenskega jazza Ad hoc 1960-1970]]'' (2008)
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}
 
== Literatura ==
{{Refbegin}}
*{{navedi knjigo|title=Zgodovina jazza na Slovenskem ''[diplomsko delo]''|last=Špajzer|first=Izak|publisher=I. Špajzer|location=Ljubljana|year=2019|isbn=|language=|ref=harv}}
{{Refend}}
 
== Zunanje povezave ==
* [https://www.youtube.com/watch?v=sE968iFuGmw Posnetek koncerta Hvala] na platformi [[YouTube]]
* {{discogs artist|Jože Kampič}}
* {{IMDb name|0436936}}
-->
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Dhmo/Peskovnik«