Virusi: Razlika med redakcijama

dodanih 11 zlogov ,  pred 2 mesecema
m
slog
m (slog)
'''Vírus''' je v [[biologija|biologiji]] zelo majhen [[patogen]], ki se lahko razmnožuje le v živih [[celica]]h, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Poznanih je nekaj več kot 5.000 [[vrsta (biologija)|vrst]] virusov, ki lahko okužijo vse vrste [[organizem|organizmov]], od [[arheje|arhej]] in [[bakterije|bakterij]] do [[glive|gliv]], [[rastline|rastlin]] in [[živali]].<ref name="Dimmock">{{sktxt|Dimmock|Easton|Leppard|2007}}.</ref> Mnogo virusov povzroča [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], saj s svojim delovanjem negativno vplivajo na gostiteljske celice, ki se pred njimi branijo z različnimi [[imunski sistem|imunskimi mehanizmi]]. Nekateri virusi pa gostitelju ne povzročajo vidne škode, zato se v njem razmnožujejo neopazno.
 
Izraz »virus« je praviloma rezerviran za tvorbe, ki okužijo [[evkariont]]e (mednje sodijospadajo vsi večcelični organizmi in številni enocelični organizmi z izoblikovanim [[celično jedro|celičnim jedrom]]), medtem ko se za tiste, ki okužijo [[prokariont]]e ([[bakterije]] in sorodni organizmi brez izoblikovanega celičnega jedra) uporablja izraz [[bakteriofag]]. Virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline ([[DNK]] ali [[RNK]]), okrog katere je zaščitni ovoj iz [[beljakovina|beljakovin]] ali mešanice beljakovin in [[lipid]]ov.
 
Z virusi se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[virologija]], panoga [[mikrobiologija|mikrobiologije]].
[[Beseda]] virus izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede srednjega spola vīrus, ki se nanaša na ''[[sluz]]'', ''[[slina|slino]]'', ''[[strup]]'' ali druge ''škodljive [[snov]]i''.<ref>{{sktxt|Snoj|2016|loc=[https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4293546/vrus?View=1&Query=virus virus]}}.</ref> Ima enako [[indoevropski jeziki|indoevropsko]] osnovo kot [[sanskrt]] viṣa, [[avestijščina|staroavestijsko]] vīša in [[stara grščina|starogrško]] {{lang|grc|ἰός}}: ios, kar vse pomeni ''strup''.
 
V angleščini se je prvič pojavila leta 1392 v prevodu [[John Trevisa|Johna Trevise]] predenciklopedičnega dela [[Bartolomej Angleški|Bartolomeja Angleškega]] ''O značilnostih stvari'' (''De proprietatibus rerum'') iz leta 1240.<ref>{{cite dictionary|chapter = Virus, n.|title= OED Online|publisher= Oxford University Press|date= marec 2015|language= en}}</ref><ref name="Etymology_Dictionary">{{sktxt|Harper|2011|loc=[http://www.etymonline.com/index.php?term=virus virus]}}.</ref><ref>{{navedi splet|title= De proprietatib[us] rerum|date= |url= http://www.cmog.org/library/de-proprietatibus-rerum-bartholomeusanglicus|work= Rakow Research Library Catalog|publisher= Corning Museum of Glass|accessdate= 17. aprila 2014|language= en}}</ref> Virulenten, iz latinske virulentus, ''strupen'', izvira iz leta 1400.<ref>{{cite dictionary|chapter= Virulent, adj.|title= OED Online|date= |publisher= Oxford University Press|date= marec 2015|language= en}}</ref><ref>{{sktxt|Harper|2011|loc=[http://www.etymonline.com/index.php?term=virulent virulent]}}.</ref> Pomen »povzročitelja nalezljive bolezni« je prvič zapisan leta 1728<ref name="Etymology_Dictionary" /> pred odkritjem virusov ruskega fiziologa rastlin in mikrobiologa [[Dimitrij Josipovič Ivanovski|Ivanovskega]] leta 1892. Pridevnik virusen izhaja iz leta 1948.<ref>{{sktxt|Harper|2011|loc=[http://www.etymonline.com/index.php?term=viral viral]}}.</ref> Danes se izraz virus rabiuporablja za opis bioloških virusov, opisanih v članku, in kot metafora za druge parazitsko-reproduktivne stvari, kot so [[mem]]i ali [[računalniški virus]]i (od leta 1972). Izraz '''virion''' iz leta 1959<ref name="Etymology_Dictionary2">{{sktxt|Harper|2011|loc=[http://www.etymonline.com/index.php?term=virion virion]}}</ref> se rabiuporablja tudi za posamezni nalezljivi del virusa, ki se sprosti iz celice in je sposoben okužiti druge istovrstne celice.<ref>{{sktxt|Casjens|2010|pp=167}}.</ref>
 
== Zgradba ==
1.324

urejanj