Novo mesto: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 26:
}}
 
'''Novo mesto''' ({{Audio|Sl-Novo Mesto.oga|izgovorjava}}) je sedmo [[mesto]] po velikosti v [[Slovenija|Sloveniji]] zs približno 24.000 prebivalci (2002 še 22.415400)<ref>[[Popis prebivalstva|Popis 2002]].</ref> prebivalci, [[glavno mesto|prestolnica]] [[Dolenjska|Dolenjske]] ter sedež '''[[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]''', [[Univerza v Novem mestu|novomeške Univerze]], kakorkot tudi rimskokatoliške [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]].
 
== Geografski in demografski opis Novega mesta ==
Vrstica 32:
Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka, ki teče tu v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu [[Portovald]], na vzhodu [[Ragov log]], ki je delno preurejen v prirodni park in od [[1955]]. leta povezan z levim bregom Krke po leseni [[brv]]i. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo.
Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti [[Breg, Novo mesto|Breg]], ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti [[Božidar Jakac|Jakac]] in [[Vladimir Lamut|Lamut]]. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko.
Iz starega jedra se mesto pahljačasto širi ob dohodnih cestah. Na severozahodu je najstarejši del mesta prometno-transportni in industrijski [[Bršljin]] s Cegelnico, na severovzhodu prav tako industrijski kompleksi Ločne in Mačkovca, na jugovzhodu Žabja vas in Gotna vas, na jugu [[Kandija]], [[Grad Grm|Grm]] in [[Šmihel]] z Regrčo vasjo in na zahodu [[Drska]] z Irčo vasjo in Brodom.
 
V Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m³/s, se izlivata [[Težka voda (potok)|Težka voda]] v Kandiji in Bršljinski potok v prvem zavoju reke. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob Kandijskem mostu.