Krška škofija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodani stavki, popravljen en stavek.
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 70:
== Zgodovina ==
[[slika:Kaerntner Slowenen Pfarren.jpg|thumb|levo|Koroške župnije z dvojezično (nemško-slovensko) liturgijo]]
Škofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva škofija v lasti Salzburške nadškofije, sto let po razglasitvi [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]] leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva še irsko-škotska misija [[Sveti Virgil|svetega Virgila]] in [[Sveti Modest|svetega Modesta]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. Njen sedež je bila Krka na severnem Koroškem. Njena materialna podlaga je bil redovniški samostan, ki ga je ustanovila [[sveta Ema Krška]], po rodu Slovenka. Benediktinski samostan, so iz političnih razlogov nekaj let po njeni smrti razpustili in ga podredili Salzburgu. Sveta Ema veljaje zatonavajana kot ustanoviteljica škofije, čeprav je bilo to izvedeno po ukinitvinjeni smrti in z ukinitvijo in prevzemom njene samostanazapuščine. Prvi škof je bil [[Günther von Krappfeld]] (Günther z Grobniškega polja). Krški škof naj bi bil tedaj odvisen od Salzburškega metropolita in je tako imel funkcijo [[vikar]]ja. Šele leta 1131 ji je bila dodeljena majhna škofija, ki je obsegala dve dolini. Z velikopotezno domnevno ponaredbo listin so se takrat skušali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa jim zarad politične nemške prevlade ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vršil na [[Baselski koncil|Baselskem koncilu]] (1431–1449). Škofija je bila od njene ustanovitve eden glavnih stebrov dokončnega pokristjanjevanja Slovencev in posledično podpornik srednjeveške nemške kolonizacije ter prevlade Salzburga nad Koroško.
 
Sedež krških škofov je bil dolga stoletja [[Straßburg, Avstrija|grad Straßburg]] na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni [[dvorec Pöckstein]]. Z [[Jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja je bila škofija 1787 povečana in sedež prenesen v [[Celovec]]. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od [[Gorica|Gorice]], 5 od [[Ljubljana|Ljubljane]] ter 1 župnijo od nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Ko je [[Anton Martin Slomšek]] leta 1859 premestil sedež svoje škofije v [[Maribor]], je Krška škofija pridobila še [[Labotska dolina|Labotsko dolino]]. Odtlej se meje škofije ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja, kar pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] v korist Lavantinske (mariborske) škofije in [[Jezersko]] v korist Ljubljanske škofije na ozemlju Jugoslavije oz. Slovenije ter Kanalsko dolino oz. [[Trbiž]] v korist Videmske nadškofije v Italiji.