Maximilien Robespierre: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Fixed grammar
Oznake: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo aplikacija za iOS
m Fixed grammar
Oznake: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo aplikacija za iOS
Vrstica 30:
Junija 1791 je bil izvoljen za pariškega javnega tožilca. V Jakobinskem klubu je močno nasprotoval ideji vojne z ostalo reakcionarno Evropo, katero so njegovi nasprotniki smatrali kot širjenje revolucije. Ko so [[Jacques Pierre Brissot|Brissotovi]] privrženci začeli širiti nasprotovanje Robespierru, je Robespiere ustanovil časopis ''Le Défenseur de la Constitution'' (Obramba Ustave). S tem je povečal svoj politični vpliv. Kmalu za tem je besedno napadel [[Gilbert du Motier, markiz de La Fayette|La Fayetta]], kateri je postal poveljnik francoske vojske in katerega je sumil, da pripravlja vojaški udar; to mu je Robespierre tudi očital, a mu tega ni moral dokazati. Robespierre je že pred vojno napovedal velike izgube v vojni proti Avstriji in Prusiji. Ko je grozila invazija teh dveh držav na Francijo, so ljudje podprli Robespierra. Robespierre je oprostil morilce zaprtih plemičev, ki so v septembrskem masakru vdrli v zapore in pobili številne plemiče. Kmalu zatem je bil v Parizu izvoljen za predsednika [[Nacionalni konvent|Nacionalnega konventa]]. Na sojenju kralju Ludviku XVI. decembra 1792 je Robespierre za kraljeve domnevne zločine zahteval kazen usmrtitve.
 
k== Vloga v Nacionalnem konventu ==
 
Robespierre se je že zgodaj zapletel z [[žirondisti]], neformalno politično skupino, ki je bila deloma v Jakobinskem klubu. Žirondisti so, v nasprotju z bolj radikalnimi jakobinci, katerih pomemben predstavnik je bil Robespierre, podpirali politično demokracijo, ne pa tudi socialne. Poleg tega so žirondisti nadzorovali vlado in državno upravo. Po tem, ko je postal predsednik Konventa, je Robespierre s svojimi pristaši zavzel zadnje in višje klopi parlamenta, kar jim je dalo vzdevek ''[[montagardimontagnardi]]'' (iz. fra. ''La Montagne'', gora), pod njimi so sedeli Žirondinci, še nižje pa neodločeni člani Konventa.
26. septembra je žirondist [[Marc-David Lasource]] obtožil RobesspieraRobespiera, da želi vzpostaviti [[diktatura|diktaturo]], ta pa je to v svojem naslednjem govoru močnoostro zanikal. Ta govor je močno razklal odnos med žirondisti in montagardimontagnardi v Jakobinskem klubu, prednost pa so uveljavili montagardimontagnardi.
 
== Vladavina Terorja ==