Pobrežje, Maribor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Cabana (pogovor | prispevki)
zgodovina
Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Pobrežje}}
'''Pobrežje''' je največja [[maribor]]ska [[četrtna skupnost|mestna četrt]], ki leži na desnem bregu [[reka|reke]] [[Drava|Drave]] in pokriva vzhodni del mesta. Mestna četrt deluje kot ožji del [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] v skladu z veljavnimi predpisi in zastopa interese svojih krajanov v okviru svojih pristojnosti. Sedež mestne četrti je v Domu krajanov obna Kosovelovi ulici 11.
 
== Geografija ==
Pobrežje meji zna jugu na Mestno četrtjočetrt [[Tezno]], na jugu,zahodu na mestno četrt [[Tabor, Maribor|Tabor]] in na zahodu inseveru na [[Melje]] (spada v Mestno četrt Center) na severu. Obdajajo jo še [[naselje|naselja]] [[Zrkovci]] in [[Brezje]] na vzhodu in [[Malečnik]] na severovzhodu. Po izgradnji [[Hitra cesta H2|hitre ceste]] skozi Maribor, ki poteka tudi skozi Pobrežje, ga delimo na vzhodni del in zahodni del. Po izgradnji Puhove ceste delimo vzhodni del na severnega ter južnega.
Na površini 571,2 ha, kise obsega območjerazteza od Drave na severu do vključno [[Stražunski gozd|Stražunskega gozda]] na severu in jugu ter območje od železniške proge inna zahodu do meje z Mestno četrtjo Brezje-Dogoše -Zrkovci (meja poteka po Vzhodni ulici) na zahodu in vzhodu.
 
Pred desetletji je zgolj individualno stanovanjsko in kmetijsko območje s pozidavo stanovanjskih blokov postalo spalno naselje in razvijajoča četrt malega gospodarstva. Številni novi trgovski centri ter Puhova cesta pa zaokrožujejozaokrožajo Pobrežje kot urbani del Maribora.
 
== Zgodovina ==
Arheološke sledi najstarejše naselitve na prostoru mestne četrti Pobrežje segajo v pozno [[bronasta doba|bronasto dobo]] (11.–10. stol. pr. n. št.), v čas [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]. Bronastodobno ruralno naselbino so odkrili na območju Zrkovske ceste ob gradnji avtoceste, medtem ko je bilo pripadajoče žarno grobišče odkrito že v tridesetih letih 20. stoletja ob bližnji Vzhodni ulici. Po prenehanju obstoja te prvotne naselbine je do ponovne naselitve na Pobrežju verjetno prišlo v mlajši [[železna doba|železni dobi]] (3. ali 2. stol. pr. n. št.), ko se tu naselijo [[Kelti]]. Ta naselitev se je verjetno ohranila še v [[rimska doba|rimsko dobo]], ko je [[Norik]] postal [[rimska provinca]]. Ko je v pozni [[antika|antiki]] [[rimska država]] izgubila oblast nad tem prostorom, se je to odrazilo tudi na njegovi poseljenosti. [[Slovani]] so te kraje dosegli v 6. stol. n. št., a so se najprej naselili le v bližnjih [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]]. Na prelomu iz 8. v 9. stol. je ta prostor prešel pod [[frankovska država|frankovsko nadoblast]]. Sledila je kolonizacija širšega mariborskega prostora, ki je bila do sredine 12. stol. v glavnem zaključena.<ref>Mira Strmčnik Gulič, ''Pobrežje pri Mariboru'', v: ''Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije'', Ljubljana, 2003.</ref>
 
Naselje Pobrežje ('Pabrisach') se prvič omenja v [[urbar]]ju iz okoli 1220–1230, in sicer kot last deželnega kneza ter z osmimi kmetijami. Od sredine 14. stol. se na tem prostoru v listinah omenjata dve naselji: 'Zgornje Pobrežje', ki je bilo bližje [[Tabor, Maribor|Taboru]], se prvič omenja leta 1358, medtem ko se 'Spodnje Pobrežje' prvič omenja približno stoletje pozneje. Delitev na Zgornje in Spodnje Pobrežje se je ohranila še v poznejših stoletjih. Gozd [[Stražun]] pa je bil v srednjem veku del mariborske mestne gmajne.<ref>Jože Mlinarič, ''Mariborsko desno dravsko obrežje in bližnja naselja v srednjem veku'', v: ''Časopis za zgodovino in narodopisje'', letn. 70, št. 3, Maribor, 1999.</ref>
 
Ko je sredi 19. stol. cesar [[Franc Jožef I.]] s cesarskim patentom omogočil ustanovitev [[občina|občin]], je tudi Pobrežje postalo občina.<ref>Božo Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', Maribor, 2000.</ref> Leta 1879 je mesto Maribor kupilo na Pobrežju zemljišča za potrebe novega mestnega pokopališča; leta 1888 je severno od tega pokopališča uredila svoje novo cerkveno pokopališče tudi [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|župnija sv. Magdalene]], leta 1929 pa je bilo zahodno od njega slovesno blagoslovljeno še novo [[Župnija Maribor - Sv. Marija|frančiškansko]] pokopališče. Leta 1921 je imela občina Pobrežje 2.400 prebivalcev.
 
Do leta 1899 so pobreški otroci obiskovali osnovno šolo pri [[Magdalena, Maribor|sv. Magdaleni]] v Mariboru, nato so na Pobrežju zgradili [[Osnovna šola Toneta Čufarja Maribor|trirazredno šolo]]. Leta 1905 je bilo na Pobrežju ustanovljeno tudi prostovoljno gasilsko društvo. Leta 1931 je imela občina Pobrežje 3.967 prebivalcev, leta 1933 pa so ji priključili še do takrat samostojni občini [[Tezno]] in [[Zrkovci|Zrkovce]]. Na zadnjih predvojnih občinskih volitvah leta 1936 je bil za župana občine Pobrežje izvoljen Karel Stržina.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013.</ref>
 
Po nastopu nemške okupacije so mestu Maribor z odredbo z dne 4. junija 1941 priključili okoliške [[Katastrska občina|katastrske občine]], med njimi tudi Pobrežje. Po letu 1945 je Pobrežje naprej ostalo del občine Maribor. Ob spremembah upravne razdelitve februarja 1949 je Pobrežje postalo del t. i. III. rajona mesta Maribor, z zakonom iz leta 1952 del t. i. samostojnega mesta Maribor, z zakonom iz leta 1955 del občine Maribor–Tezno, po zakonu iz decembra 1966 pa del t. i. velike občine Maribor. Leta 1982 je začela delovati nova občina [[Občina Maribor-Pobrežje|Maribor–Pobrežje]] (94 km²), ki je obsegala Pobrežje, Melje in del Slovenskih goric ter je bila razdeljena na 15 krajevnih skupnosti. Občina Maribor–Pobrežje je bila s še petimi mariborskimi občinami povezana v t. i. posebno družbeno-politično skupnost Maribor.<ref>Vladimir Bračič, ''Razvoj upravne ureditve v Mariboru'', v: ''Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino'', letn. 31, št. 2/3, Ljubljana, 1983.</ref>
 
Leta 1960 je mariborski mestni svet v okviru pobratenja med mestoma Maribor in [[Greenwich]] severozahodni del Pobrežja poimenoval [[Greenwich, Maribor|Greenwich]]. Leta 1972 je bila ustanovljena [[Župnija Maribor - Pobrežje|župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje]]; do takrat je Pobrežje spadalo pod pastoralno oskrbo [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|župnije sv. Magdalene]] v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url = https://www.marijamaticerkve.si/index.php/vsebina/zgodovina-zupnije|title = Marija Mati Cerkve, Zgodovina župnije|accessdate = 27. 9. 2020|website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
 
Leta 1990 je občina Maribor–Pobrežje prenehala obstajati in Pobrežje je spet postalo del občine Maribor. Leta 1996 je Pobrežje z ''Odlokom o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti'' postalo ena od enajstih mestnih četrti Mestne občine Maribor.
 
== Prebivalstvo ==
Vrstica 12 ⟶ 27:
 
== Društvene dejavnosti ==
Za rekreativnoRekreativno življenje prebivalcev Pobrežja izvajajose svojeodvija dejavnostiv športnaokviru društvašportnih društev: DTV Partizan, Nogometni klub Pobrežje in Taborniško društvo,. Od nekdaj izrednozelo aktivnega Delavsko prosvetnega društva Svoboda deluje le še mešani pevski zbor. Ob navedenih društvih je prizadevno tudi društvo upokojencev Pobrežje. Prostovoljno gasilsko društvo Pobrežje že od leta 1905 skrbi za požarno varnost. Na območju mestne četrti imata svoj sedež še Lovska zveza Maribor in Ribiška družina Maribor.
 
== Vzgojno-izobraževalni in varstveni zavodi ==
Za osnovo izobrazbo šoloobveznih otrok skrbijo tri osnovne šole: Toneta Čufarja, Draga Kobala in Borcev za severno mejo. Osnovna šola Toneta Čufarja je v letu 1999 praznovala 100 letnicostoletnico delovanja.
Vrtec Pobrežje pokriva potrebe po varstvu predšolskih otrok s petimi enotami.
Dom starostnikov Danice Vogrinec in Sončni doma nudita popolno oskrbo starostnikom iz Maribora in njegove okolice. Delovni center Sonček dnevno vključuje v svoje dejavnosti za ljudi s [[Cerebralna paraliza|cerebralno paralizo]].
 
== Glej tudi ==