Pobrežje, Maribor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri in literatura: +ktgr |
zgodovina |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Pobrežje}}
'''Pobrežje''' je največja [[maribor]]ska [[četrtna skupnost|mestna četrt]], ki leži na desnem bregu [[reka|reke]] [[Drava|Drave]] in pokriva vzhodni del mesta. Mestna četrt deluje kot ožji del [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] v skladu z veljavnimi predpisi in zastopa interese svojih krajanov v okviru svojih pristojnosti. Sedež mestne četrti je v Domu krajanov
== Geografija ==
Pobrežje meji
Na površini 571,2 ha
Pred desetletji je zgolj individualno stanovanjsko in kmetijsko območje s pozidavo stanovanjskih blokov postalo spalno naselje in razvijajoča četrt malega gospodarstva. Številni novi trgovski centri ter Puhova cesta pa
== Zgodovina ==
Arheološke sledi najstarejše naselitve na prostoru mestne četrti Pobrežje segajo v pozno [[bronasta doba|bronasto dobo]] (11.–10. stol. pr. n. št.), v čas [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]. Bronastodobno ruralno naselbino so odkrili na območju Zrkovske ceste ob gradnji avtoceste, medtem ko je bilo pripadajoče žarno grobišče odkrito že v tridesetih letih 20. stoletja ob bližnji Vzhodni ulici. Po prenehanju obstoja te prvotne naselbine je do ponovne naselitve na Pobrežju verjetno prišlo v mlajši [[železna doba|železni dobi]] (3. ali 2. stol. pr. n. št.), ko se tu naselijo [[Kelti]]. Ta naselitev se je verjetno ohranila še v [[rimska doba|rimsko dobo]], ko je [[Norik]] postal [[rimska provinca]]. Ko je v pozni [[antika|antiki]] [[rimska država]] izgubila oblast nad tem prostorom, se je to odrazilo tudi na njegovi poseljenosti. [[Slovani]] so te kraje dosegli v 6. stol. n. št., a so se najprej naselili le v bližnjih [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]]. Na prelomu iz 8. v 9. stol. je ta prostor prešel pod [[frankovska država|frankovsko nadoblast]]. Sledila je kolonizacija širšega mariborskega prostora, ki je bila do sredine 12. stol. v glavnem zaključena.<ref>Mira Strmčnik Gulič, ''Pobrežje pri Mariboru'', v: ''Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije'', Ljubljana, 2003.</ref>
Naselje Pobrežje ('Pabrisach') se prvič omenja v [[urbar]]ju iz okoli 1220–1230, in sicer kot last deželnega kneza ter z osmimi kmetijami. Od sredine 14. stol. se na tem prostoru v listinah omenjata dve naselji: 'Zgornje Pobrežje', ki je bilo bližje [[Tabor, Maribor|Taboru]], se prvič omenja leta 1358, medtem ko se 'Spodnje Pobrežje' prvič omenja približno stoletje pozneje. Delitev na Zgornje in Spodnje Pobrežje se je ohranila še v poznejših stoletjih. Gozd [[Stražun]] pa je bil v srednjem veku del mariborske mestne gmajne.<ref>Jože Mlinarič, ''Mariborsko desno dravsko obrežje in bližnja naselja v srednjem veku'', v: ''Časopis za zgodovino in narodopisje'', letn. 70, št. 3, Maribor, 1999.</ref>
Ko je sredi 19. stol. cesar [[Franc Jožef I.]] s cesarskim patentom omogočil ustanovitev [[občina|občin]], je tudi Pobrežje postalo občina.<ref>Božo Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', Maribor, 2000.</ref> Leta 1879 je mesto Maribor kupilo na Pobrežju zemljišča za potrebe novega mestnega pokopališča; leta 1888 je severno od tega pokopališča uredila svoje novo cerkveno pokopališče tudi [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|župnija sv. Magdalene]], leta 1929 pa je bilo zahodno od njega slovesno blagoslovljeno še novo [[Župnija Maribor - Sv. Marija|frančiškansko]] pokopališče. Leta 1921 je imela občina Pobrežje 2.400 prebivalcev.
Do leta 1899 so pobreški otroci obiskovali osnovno šolo pri [[Magdalena, Maribor|sv. Magdaleni]] v Mariboru, nato so na Pobrežju zgradili [[Osnovna šola Toneta Čufarja Maribor|trirazredno šolo]]. Leta 1905 je bilo na Pobrežju ustanovljeno tudi prostovoljno gasilsko društvo. Leta 1931 je imela občina Pobrežje 3.967 prebivalcev, leta 1933 pa so ji priključili še do takrat samostojni občini [[Tezno]] in [[Zrkovci|Zrkovce]]. Na zadnjih predvojnih občinskih volitvah leta 1936 je bil za župana občine Pobrežje izvoljen Karel Stržina.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013.</ref>
Po nastopu nemške okupacije so mestu Maribor z odredbo z dne 4. junija 1941 priključili okoliške [[Katastrska občina|katastrske občine]], med njimi tudi Pobrežje. Po letu 1945 je Pobrežje naprej ostalo del občine Maribor. Ob spremembah upravne razdelitve februarja 1949 je Pobrežje postalo del t. i. III. rajona mesta Maribor, z zakonom iz leta 1952 del t. i. samostojnega mesta Maribor, z zakonom iz leta 1955 del občine Maribor–Tezno, po zakonu iz decembra 1966 pa del t. i. velike občine Maribor. Leta 1982 je začela delovati nova občina [[Občina Maribor-Pobrežje|Maribor–Pobrežje]] (94 km²), ki je obsegala Pobrežje, Melje in del Slovenskih goric ter je bila razdeljena na 15 krajevnih skupnosti. Občina Maribor–Pobrežje je bila s še petimi mariborskimi občinami povezana v t. i. posebno družbeno-politično skupnost Maribor.<ref>Vladimir Bračič, ''Razvoj upravne ureditve v Mariboru'', v: ''Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino'', letn. 31, št. 2/3, Ljubljana, 1983.</ref>
Leta 1960 je mariborski mestni svet v okviru pobratenja med mestoma Maribor in [[Greenwich]] severozahodni del Pobrežja poimenoval [[Greenwich, Maribor|Greenwich]]. Leta 1972 je bila ustanovljena [[Župnija Maribor - Pobrežje|župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje]]; do takrat je Pobrežje spadalo pod pastoralno oskrbo [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|župnije sv. Magdalene]] v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url = https://www.marijamaticerkve.si/index.php/vsebina/zgodovina-zupnije|title = Marija Mati Cerkve, Zgodovina župnije|accessdate = 27. 9. 2020|website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
Leta 1990 je občina Maribor–Pobrežje prenehala obstajati in Pobrežje je spet postalo del občine Maribor. Leta 1996 je Pobrežje z ''Odlokom o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti'' postalo ena od enajstih mestnih četrti Mestne občine Maribor.
== Prebivalstvo ==
Vrstica 12 ⟶ 27:
== Društvene dejavnosti ==
== Vzgojno-izobraževalni in varstveni zavodi ==
Za osnovo izobrazbo šoloobveznih otrok skrbijo tri osnovne šole: Toneta Čufarja, Draga Kobala in Borcev za severno mejo. Osnovna šola Toneta Čufarja je v letu 1999 praznovala
Vrtec Pobrežje pokriva potrebe po varstvu predšolskih otrok s petimi enotami.
Dom starostnikov Danice Vogrinec in Sončni doma nudita popolno oskrbo starostnikom iz Maribora in njegove okolice. Delovni center Sonček dnevno vključuje v svoje dejavnosti za ljudi s [[Cerebralna paraliza|cerebralno paralizo]].
== Glej tudi ==
|