|
| country = [[Slovenija]]
| language = [[slovenščina]]
| publisher = [[Maribor]]: [[Obzorja|Obzorja]]
| release_date = 1981
| subject = [[slovenska književnost]]
| genre = [[Avtobiografskiavtobiografija|avtobiografski roman]]
| media_type = tisk
| pages =
'''''Zdrobljena zrcala''''' (1981) je [[avtobiografija|avtobiografski roman]] [[Taras Kermauner|Tarasa Kermaunerja]], ki ga je napisal leta 1981.
==Vsebina==
===V sanjskem srcu Ljubljane===
V prvem delu knjige junakglavna predstavioseba sebe -– pisatelj sam -– predstavi sebe in nekatere druge osebe v njegovem življenju. Piše osmrtnice, na začetku knjige osmrtnico [[Tone Habe|Toneta Habeta]]. Vrne se nazaj v čas in razlaga o prijateljevanju z njim in njegovim sinom Vladom. Skozi celotno prvo poglavjeSprašuje se sprašuje o življenju, o sebi, odnosih in situacijičasu. Z njegovim[[Dušan Kermauner|očetom]] nista imela najlepšega odnosa, saj se z njim ni mogel o ničemer pogovarjati, medtem ko mu je bilo s Habetovo družino bolj prijetno. Nato opisuje dogajanje 30 let kasneje in se sprašuje, kam ga je odneslo, kam ga žene. S Tonetom se večkrat pogovarjata v bifeju. V zadnjem delu poglavja opisuje Habetov pogreb.
===Pot čez vodo===
Opisuje pot dveh popotnikov. Predstavi nam Maksa Marksa, njegov videz, dušo, odnos do drugih ljudi. JunakaPripovedovalca naslika slikar [[Franc Zupet|Krištof]], junak analizira njegovo sliko in preko nje tudi sebe. Sprašuje se in sam sebi odgovarja o svojem življenju. Nato opiše še sliko, prav tako njegov portret, drugega slikarja in opazi razlike med eno in drugo, se o njih sprašuje in išče odgovore. Omeni druženje obeh slikarjev, njega in še dveh drugih ljudi. V zadnjem delu poglavljapoglavja predstavi še prvega slikarja, torej Krištofa, njegovo psihološkopsihično bolezen in junakovsvoj pogled nanj in odnos z njim.
===Beli srebrni časi===
V tem poglavjuJunak se junak spominja preteklih časov, otroških dni, staršev, primerja nekoč in danes. Zaželi si bolečine, ki bi po njegovem spremenila okoliščine. Spominja se svojega dobrega znanca [[Pavel Lužan|Lužarja]], analizira njegovo dramatiko glede na svoj svet, kasneje razmišlja o dramatiki in pisateljih na splošno. Na koncu zgodbe se sprašuje, o kom sploh piše, o kom bi moral pisati in o kom v resnici je. Zgodbo zaključi z molitvijo oziroma prošnjo, naj svet nosi njega in ne obratno.
==Kritike==
(Jančar, 1981)}}
{{navedek|Razdrobljenost Kermaunerjevega dela torej ni posledica nedoslednosti, ampak je, nasprotno, avtorjeva metodološka nujnost, tako da je njegovo delo vseeno celota, celota razdrobljenih koščkov pač. /.../ Knjiga, ki jo je vredno vzeti v roke in ki je -– zopet novost pri tem avtorju! -– tudi izredno berljiva.
(Virk, 1981)}}
*Andrej Inkret. Taras Kermauner: Zdrobljena zrcala. ''Naši razgledi'' 25. 9. 1981. 518.
*Drago Jančar. Ostri koščki življenja. ''Dnevnik'' 10. 10. 1981. 7.
*Tomislav Virk. ''[Dva tisoč] 2000'' 1981 (19/20). 142-144142–144.
| 