Joseph Rotblat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
RStular (pogovor | prispevki)
m Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe
 
Vrstica 1:
{{Infopolje Znanstvenik|name=Sir Joseph Rotblat|image=<!-- WD -->|caption=[[Los Alamos, New Mexico|Los Alamos]] badge photograph,&nbsp;1944|birth_name=Józef Rotblat|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|nationality=[[Poljak]]|alma_mater=<div class="plainlist"> * [[Svobodna poljska univerza]] * [[Univerza v Varšavi]] * [[Univerza v Liverpoolu]] * [[Univerza v Londonu]] </div>|thesis_title=Determination of a number of neutrons emitted from a source|thesis_url=http://search.proquest.com/docview/301122892|thesis_year=1950|known_for=<div class="plainlist"> * [[Medicinska fizika]] * Prizadevanje za [[jedrsko razorožitev]] * [[projekt Manhattan]] * [[Hipokratova prisega za znanstvenike]] </div>|spouse=Tola Gryn}}
'''Joseph Rotblat''', <fontspan style="background-color: transparent;">[[Poljaki|poljski]] [[fizik]], [[nobelovec]], * [[4. november]] [[1908]],  † </fontspan>[[31. avgust]] [[2005]].
 
Njegovo delo na področju razširjanja jedrskih odpadkov po zraku v obliki takoimenovanega "nuklearnega snega" je pomemben prispevek k ratifikaciji 1963 delne prepovedi testiranja jedrskih bombo. Podpisnika manifesta iz leta 1955 [[Russel-Einsteinov manifest|Russell–Einstein Manifest]], je bil tudi generalni sekretar [[Pugwash konference o znanosti in svetovnih aferah|Pugwash konference o znanosti in svetovnih afer]] od njene ustanovitve do leta 1973. Zaradi svojih aktivnosti in "prizadevanj za zmanjšanje pomena jedrskega orožja pri oblikovanju svetovnih razmer in prizadevanj, da se ta orožja na dolgi rok ukinejo", je skupaj s Pugwash konferenco prejel leta 1995 [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].
 
Pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je izvajal eksprimente, ki so pokazali, da se v procesu fisija emitirajo [[Nevtron|nevtroninevtron]]i. V skladu s odkritji tistega časa, se je dalo sklepati po njegovih odkritjih, da bi proces fisije pomenil oddajo velike energije. Nadaljeval je, da so izračunali, da se ti procesi lahko izvedli pri manj kot [[Mikrosekunda|mikrosekundi]], in posledica tega bi povzročilo eksplozijo.
 
Leta 1939 je bil povabljen na študij v Pariz in na univerzo v [[Liverpool|Liverpoolu]]u pod [[James Chadwick|Jamesom Chadwick<nowiki/>om]], prejemnikom Nobelove nagrade za fiziko v letu 1932 za odkrivanje nevtronov. Chadwick je gradil pospeševalnik delcev, ki se imenuje "CIKLOTRON" za študij temeljnih jedrskih reakcij in Rotblat je želel zgraditi podoben stroj v [[Varšava|Varšavi]] in se tako odločil pridružiti Chadwicku v Liverpoolu. Potovanje mu je prineslo štipendijo, akademski položaj in podvojitev dohodkov. Nevedoč za bližajočo vojno nikoli ne pride več v stik z ženo, ki je kasneje žrtev holokavsta. Za časa svojega življenje je prejel veliko odličij in državnih priznanj.
 
== Manhattan Project ==
Po nekajletnem delu pri britanskem projektu razvoja atomske bombe, se je februarja 1944 Rotblat pridružil Los Alamos laboratoriju kot del Chadwickove britanske odprave v pomoč projektu Manhattan.
 
V bolnici St Bartholomew je Rotblat preučeval učinke sevanja na žive organizme, predvsem na staranje in plodnost. To ga je pripeljalo do zanimanja za jedrske padavine, še posebej [[stroncij]]-90 in varno omejitev ionizirajočega sevanja. Leta 1955 je prikazal, da je onesnaženje zaradi radioaktivnih snovi po [[Castle Bravo|Gradu Bravo]] testu na Atolu Bikini, kjer so opravljale ZDA jedrske eksprimente z bombami veliko večje, kot je bilo uradno navedeno. Do takrat uradna linija je bila, da je bila rast moči atomske bombe nepovezana s spremljajočo enakovredno rastjo v radioaktivnem onesnaževanju, ki se pri tem sprosti v okolico. Japonski znanstveniki, ki so zbrali podatke iz ribiškega plovila ''Srečni Zmaj'', ki je bil izpostavljen padavinam, se ni strinjalo z uradno linijo. Rotblat je uspel s sklepanjem ugotoviti, da je bomba imela tri faze, in tako pokazal, da v zadnji cepitveni fazi na koncu eksplozije bomba povečala količino radioaktivnosti do štiridesetkrat. Njegova knjiga je bila sprejeta z velikim medijskim odzivom in prispevala k javni razpravi, ki je povzročila prekinitev atmosferskih testov in le izjemna uporaba podzemeljskih testov.{{Sfn|Brown|2012|pp=107–118}}