Karavanseraj: Razlika med redakcijama

dodanih 26 zlogov ,  pred 2 mesecema
m
Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe
({{normativna kontrola}})
m (Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe)
 
[[Slika:Hotel Shah Abbas Sahn.jpg|thumbsličica|rightdesno|250px|[[Isfahan]]ski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas]]
[[Slika:Carvansara_plan.png|thumbsličica|rightdesno|250px|Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja]]
 
'''Karavanseraj''' (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev [[Karavana|karavan]], pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče. Karavanseraji so zagotavljali pretok blaga, ljudi in informacij.
 
V zgodovini so nastajali ob poteh, ki so potekale v divjih nenaseljenih krajih zaradi različnih nevarnosti: divjih živali in roparjev. Osnovna funkcija karavanseraja je bila zagotavljanje počitka in prenočišča za potnike in živali, zato so bili običajno med seboj oddaljeni dan hoda.
 
Poleg naziva karavanseraj, ki je [[Perzija|perzijskega]] porekla, je podoben tip počivališč poznan kot ''seraj'' v [[Indija|Indiji]], ''funduk'' v [[Arabski svet|arabskem]] svetu ali ''han'' na prostorih bivšega [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].
 
Najstarejši vir, v katerem so opisani karavanseraji, so zabeležke [[Stara Grčija|grškega]] zgodovinarja [[Herodot]]a iz 5. stoletja pr. n. št., ki v svojem delu Zgodovina (V. 52 - 53) opisuje 2700 km dolgo perzijsko [[Kraljevska cesta|Kraljevsko cesto]] in njena postajališča oziroma počivališča. <ref>"The History - Herodotus" - http://classics.mit.edu/Herodotus/history.mb.txt</ref> Z razvojem [[Svilna cesta|Svilne ceste]] so se karavanseraji gradili širom po jugozahodni, južni in srednji [[Azija|Aziji]], s prihodom islama pa so se širili tudi na severno Afriko. Pod [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] se pojavljajo tudi po jugovzhodni Evropi vse do [[Hrvaška|HrvaškHrvaške]]e. Tak primer je han Jusufa Maškovića v [[Pakoštane|pakoštanski]] Vrani, zgrajen v 17. stoletju.
 
== Etimologija ==
 
== Arhitektura ==
Karavanseraji so bili običajno pravokotnega tlorisa, imeli so samo en vhod dovolj velik, da so lahko vstopile kamele, in bili obdani z obzidjem, ob katerem so bili razporejeni enonadstropni prostori, kamor so namestili trgovce in njihove delavce, živali in blago. V središču se je nahajalo veliko nepokrito notranje dvorišče ali trg. <ref>Sims, Eleanor. 1978. Trade and Travel: Markets and Caravansary.' In: Michell, George. (ed.). 1978. ''Architecture of the Islamic World - Its History and Social Meaning.'' London: Thames and Hudson Ltd, 101.</ref>
 
Na notranjih pročeljih že od starega veka dominirajo [[lok (gradbenišvo)|ločne]] konstrukcije, [[obok]]i in [[ajvan]]i, prvotno karakteristični za iransko, kasneje tudi islamsko [[arhitektura|arhitekturarhitekturo]]o nasploh.
 
Karavanseraji so imeli vodo za ljudi in živali, pranje in obredne potrebe. Lahko so imeli tudi kopališče. Preskrbljeni so bili s krmo za živali, v trgovinah so potniki lahko kupili nove zaloge. Poleg tega so nekatere trgovine preprodajale blago potujočih trgovcev. <ref>Ciolek, T. Matthew. 2004-present. [http://www.ciolek.com/OWTRAD/caravanserais-catalogue-00.html Catalogue of Georeferenced Caravansaras/Khans]. Old World Trade Routes (OWTRAD) Project. Canberra: www.ciolek.com - Asia Pacific Research Online.</ref>
 
== Pomembni karavanseraji ==
* Büyük Han
* Karavanseraj [[Sa'd al-Saltaneh
 
== Galerija ==
<div style="text-align: center;">
<gallery>
Slika:Sadolsaltaneh_caravanserai.jpg|Notranjost karavanseraja Sa'd al-Saltaneh v Qazvinu, [[Iran]].
Slika:Khan al-Wazir Alp.JPG|Khan al-Wazir, Aleppo, Sirija
</gallery>
</centerdiv>
 
== Viri in sklici ==
 
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Caravanserais}}
 
* [http://www.benkovac-bastina.net/index.php?option=com_content&view=article&Itemid=8&id=36:maskovicahan ''Han Jusufa Maškovića''] Osmanski karavanseraj v Vrani
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Zgodovina Irana]]
[[Kategorija:Islamska arhitektura]]
[[Kategorija:Trgovske poti]]
{{normativna kontrola}}
1.367

urejanj