Aureus: Razlika med redakcijama

dodanih 20 zlogov ,  pred 2 letoma
m
Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe
({{normativna kontrola}})
m (Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe)
 
{{italic title}}
[[Slika:Aureus Septimius Severus-193-leg XIIII GMV.jpg|thumbsličica|300px|Aureus [[Septimij Sever|Septimija Severja]] iz leta 193, skovan na čast [[XIV. legija Martia Victrix|XIV. legije Martia Victrix]], ki ga je razglasila za cesarja]]
 
'''Aureus''' (mn. ''aurei'', zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih [[denarij]]ev. V obtoku je bil od 1. stoletja pr. n. št. do začetka 4. stoletja n. št., ko ga je zamenjal ''[[solidus]]''. Bil je približno enako velik kot [[Denarij|denarij]], vendar zaradi večje vsebnosti zlata težji.
 
V času pred [[Julij Cezar|Julijem Cezarjem]] se je koval zelo redko, običajno za velika plačila vojnega plena. Cezar ga je koval pogosteje in standardiziral njegovo maso na {{frac|1|40}} rimskega funta (približno 8 gramov). [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je po njem določil vrednost [[sesterc]]a na {{frac|1|100}} aurea. Masa aurea se je med [[Neron]]ovo vladavino zmanjšala na {{frac|1|45}} funta, se pravi na 7,3 grama.
 
Po vladavini [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] se je proizvodnja aureov zmanjšala. Zmanjševala se je tudi njegova masa in do [[Karakala]] padla na {{frac|1|50}} funta (6,5 g). V 3. stoletju je cesarstvo začelo izdajati zlatnike z večkratno in manjkratno vrednostjo aurea, za katere je težko ugotoviti njihovo dejanska vrednost.
 
[[Slika:Octavian aureus circa 30 BCE.jpg|200px|thumbsličica|leftlevo|Oktavijanov aureus približno iz leta 30 pr. n. št.]]
 
[[Dioklecijan]]ov aureus iz leta 301 je vseboval samo še {{frac|1|60}} funta zlata (5,5 g) in je bil na začetku vreden 1.000 denarijev. Koval se je v majhnih količinah, zato ni imel velikega gospodarskega učinka. Solid je uvedel cesar [[Konstantin I.]] leta 312 in je za vedno nadomestil zlati rimski aureus. Vseboval je {{frac|1|72}} rimskega funta ali 24 grško-rimskih [[karat]]ov čistega zlata (približno 4,5 g). Vreden je bil kar 275.000 vedno bolj razvrednotenih denarijev.
 
Zlatnik je ne glede na svojo velikost in maso ohranil svojo čistost. Analiza rimskih aureov je pokazala, da so bili običajno izdelani iz skoraj 24 karatnega ali več kot 99% zlata.
 
Rimske vlade so z izdajanjem kovancev iz različnih neplemenitih kovin povzročale nezadržno inflacijo, po drugi strani pa so za plačevaje davkov sprejemale izključno srebrn in zlat denar. Vrednost zlatega aurea v primerjavi z denarijem je zato nevzdržno rasla. Na inflacijo so vplivala tudi sistematična razvrednotenja srebrnega denarija, v katerem sredi 3. stoletja ni ostalo skoraj nič srebra.
 
Leta 301 je bil zlati aureus vreden 833⅓ denarija, leta 324 pa že 4.350 denarijev. Po Konstantinovi pretvorbi aurea v solid je bil solid vreden 275.000 denarijev, do leta 356 pa se je podražil na 4.600.000 denarijev.
 
Konstantinov solid iz leta 309 je bil večji in tanjši od aurea, ki je bil po velikosti podoben denariju. Med sodobnimi zbiralci je zelo cenjen in je običajno mnogo dražji od denarija istega cesarja. Trajanov aureus na primer je bil leta 2008 na dražbi prodan za 15.000 $, njegov srebrnik pa na isti dražbi samo za 100 $. Najvišjo ceno sta dosegla aureus Cezarjevega morilca Marka Junija Bruta, ki je bil prodan za 661.250 $.<ref>Ira and Larry Auctioneers [http://images.goldbergauctions.com/php/chap_auc.php?site=1&lang=1&sale=46&chapter=2&page=2 46. prodaja, stran 1.]</ref> Drugi je bil aureus [[Aleksander Sever|Aleksandra Severja]] s podobo rimskega koloseja, ki je dosegel ceno 920.000 $.<ref>Ira and Larry Auctioneers [http://images.goldbergauctions.com/php/chap_auc.php?site=1&lang=1&sale=46&chapter=2&page=2 46. prodaja, stran 2.]</ref>
 
<div style="text-align: center;">
{| class="wikitable" style="500 px; center; margin-left:center"
|+'''Primerjava vsebnosti zlata in vrednosti'''
| ameriški zlati dolar 1849-1889||1,51 g||0,184||67,37
|}
</centerdiv>
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}
 
== Vira ==
* E. in V. Clain-Stefanelli, ''Das grosse Buch der Münzen u. Medaillen'', Battenberg Verlag, Augsburg, 1991, ISBN 3-89441-006-X.
* B. Sprenger, ''Das Geld der Deutschen'', Verlag Ferdinand Schöningh, 3. izdaja, str. 26 in dalje, ISBN 3-506-78623-7.
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Aureus|aureus}}
* [http://monetaoro.unicatt.it/ Online numismatic exhibit: "This round gold is but the image of the rounder globe" (H.Melville). The charm of gold in ancient coinage]
 
{{Rimski kovanci}}
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Denar]]
[[Kategorija:Rimski kovanci]]
{{normativna kontrola}}
1.540

urejanj