Siena (pokrajina): Razlika med redakcijama

|+ <fontspan size style="font-size: +1;">Provincia di Siena</fontspan><br />

<fontspan size style="font-size: +1;">Italijanska pokrajina Siena</fontspan>

Do leta [[1700]] se je v vsej pokrajini pridelovalo samo [[vino]] ''[[sangiovese]]'', pozneje pa so začeli pridelovalci mešati razne vrste trt, da bi pridobili vina novega okusa. Pri tem so se posebno izkazali prebivalci treh vasi ([[Gaiole]], [[Radda]] in [[Castellina]]), ki so se bile še v [[13. stoletje|trinajstem stoletju]] združile v ''Lega del Chianti'' (Liga Chianti) za ureditev davčnih odnosov s [[fevdalizem|fevdalci]]. Leta [[1716]] je [[Cosimo III. de' Medici]] izdal zakon, po katerem se je smelo imenovati ''[[chianti]]'' samo vino proizvedeno na ozemlju teh treh vasi. To je bil prvi zakon o geografskem poreklu vin. Leta [[1840]] je [[Bettino Ricasoli]], bodoči [[ministrski predsednik]] ([[1861]]-[[1862]] in [[1866]]-[[1867]]) svetoval najprimernejšo zmes vin za [[vrhunsko vino]] ''chianti'', ki se skoraj nespremenjena uporablja še danes. Za [[namizno vino]] ''chianti'' se pa uporablja navadno le ''sangiovese'', običajno z dodatkom skromnih količin [[merlot]]a in [[cabernet sauvignon]]a. S časom se je ozemlje s pravico do porekla postopno širilo, dokler ni leta [[1967]] doseglo današnji obseg, to je vse gričevje med Sieno, [[Arezzo]]m in [[Firenze|Firencami]].

Mesto Siena z okolico je bilo med letoma 1147 in 1236 svobodna [[srednjeveške komune v Italiji|komuna]] in nato do leta [[1559]] [[republika]]. Kot taka se je dolgo borila s Firencami, ki so končno tudi zmagale. Zanimiva so zlasti zaključna dogajanja te vojne. Ko je mesto Siena po poldrugem letu obleganja kapituliralo, je mala republika zaprosila vse svoje bivše podložnike za pomoč. To so bila mesta, ki jih je bila Siena v preteklosti vojaško zasedla in po logiki bi se ne bila smela odzvati. V resnici so priskočila Sienski republiki na pomoč vsa njena posestva, tudi tista, ki so se ji bila v preteklosti uprla. Večina [[zgodovinar]]jev vidi v tem dokaz, da je bila Sienska uprava razgledana in priljubljena. Nekateri pa so mnenja, da so se ta mesteca strnila okoli Siene samo iz strahu pred porazom. Mogočni zaveznik Firenc je bil tedaj namreč [[Karel V. Habsburški]] in toskanskim deželam ni bilo do tega, da bi postala obmejne posesti njegovega obširnega cesarstva. Vsekakor strjen nastop sienskih sil ni ustavil velikega nasprotnika. A po odstopu Karla V., njegov sin in naslednik [[Filip II. Španski]] ni imel pravega interesa za Sieno in jo je kar prodal [[Medičejci|Medičejcem]].

* Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986