Karel Mlajši: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m Octopus je prestavil(-a) stran Karel mlajši na Karel Mlajši prek preusmeritve: Mlajši je del osebnega imena
RStular (pogovor | prispevki)
m Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe
 
Vrstica 30:
|}}
 
'''Karel Mlajši''' ali '''Karel Ingelheimski''' ([[Francoščina|francosko]] Charles le Jeune, [[Nemščina|nemško]] Karl der Jüngere) je drugi sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko,<ref>Himiltruda, s katero je imel sina Pipina Grbavega je bila njegova priležnica. Riche, Pierre. ''The Carolingians'', str. 86.</ref> * [[772|772/773]], † [[30. november]] [[811]], [[Bavarska]].
 
Imel je starejšega polbrata [[Pipin Grbasti|Pipina]] in brata [[Pipin Langobardski|Karlmana]] in [[Ludvik Pobožni|Ludvika]]. Ko je Karel Veliki delil [[Frankovsko cesarstvo]] med svoje sinove, je Karla izbral za svojega naslednika in kralja Frankov.
 
== Življenje ==
Karlovega starejšega brata Pipina Grbastega so zaradi sodelovanja v uporu proti svojemu očetu leta 792 poslali v samostan Prüm,<ref>Roger Collins (1998). ''Charlemagne''. University of Toronto Press. str. 125–. ISBN 978-0-8020-8218-3.</ref> Karlman, ki se je preimenoval v Pipina, in Ludvik pa sta bila imenovana za podkralja [[Italsko kraljestvo|Italije]] oziroma [[Akvitanija|Akvitanije]].<ref>Matthias Becher (2003). ''Charlemagne''. Yale University Press. str. 127–. ISBN 978-0-300-10758-6.</ref> Karel je postal vojvoda Ingelheima.
 
Karel je bil zaposlen predvsem z [[Bretanja|Bretonci]], s katerimi je delil mejo in so se najmanj dvakrat uprli. Njihova upora je zlahka zatrl. Večkrat se je vojskoval tudi s [[Sasi]].
 
Karla Mlajšega so okoli leta 789 nameravali poročil z Ælfflædo, hčerko Ofa Mercijskega. Ofa je vztrajal, da se zakonska zveza lahko sklene le, če se Berta, hčerka Karla Velikega, poroči z njegovim sinom Ecgfritom. Karel s predlogom ni strinjal. Prekinil je pogajanja in stike z Ofom in zaprl svoja pristanišča angleškim trgovcem.<ref>Natalie Fryde, Dirk Reitz (2009). ''Walls, Ramparts, and Lines of Demarcation: Selected Studies from Antiquity to Modern Times''. LIT Verlag Münster. str. 41–. ISBN 978-3-8258-9478-8.</ref> Odnosi so se kmalu normalizirali in pristanišča so se ponovno odprla. Samo nekaj let kasneje, leta 796, sta Karel Veliki in Ofa sklenila prvo trgovsko pogodbo v angleški zgodovini.
 
Karel Veliki je Karla Mlajšega vključil v upravljanje Frankovske in [[Saška|Saške]], leta 790 tudi [[Nevstrija|Nevstrije]], in ga imenoval za vladarja ''ducatus Cenomannicus'', kasnejše Vojvodine Maine.<ref>[http://home.eckerd.edu/~oberhot/feud-maine.htm ''Counts of Maine'']. Pridobljeno 4. novembra 2006.</ref> 25. decembra 800 je bil v [[Rim]]u kronan za kralja Frankov. Karel Veliki je bil tega dne kronan za cesarja.
 
Karel Mlajši je na vojnem pohodu leta 806 pri sedanjem Weißenfelsu ubil vojvodo [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]] [[Miliduh]]a in slovanskega kneza Nesita.<ref>Vickers, Robert H. (1894). ''History of Bohemia''. Chicago: C. H. Sergel Company. str. 48.</ref> 30. novembra 811 ga je na [[Bavarska|Bavarskem]] zadela kap in je umrl.
 
== Nasledstvo ==
Karel Mlajši ni imel otrok. Ker je pred očetom umrl tudi Pipin Langobardski, je po smrti Karla Velikega Frankovsko cesarstvo nasledil Ludvik Pobožni.
 
== Družinsko drevo ==
<div style="text-align: center;">
{{Predniki
|style=font-size: 90%; line-height: 110%;
Vrstica 63:
|3 = 3. Hildegarda Vinzgouvska
|4= 4. [[Pipin Mali]]
|5= 5. [[Bertrada Laonska]]
|6= 6. Gerold Vinzgouwski
|7= 7. Ema Alemanska
Vrstica 82:
| 31 =
}}
</centerdiv>
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}