Michelangelo Buonarroti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, wd |
|||
Vrstica 29:
Navkljub očetovim željam, da bi se učil [[Slovnica|slovnice]] pri [[humanistika|humanistu]] Francescu da Urbinu, se je Michelangelo odločil, da se bo učil kiparstva pri [[Domenico Ghirlandaio|Domenicu Ghirlandaiu]].
Mesto Firence je bilo v tistem času največji center umetnosti in znanosti v Italiji. Umetnost bila pod pokroviteljstvom Signoria (mestni svet), ki so ga sestavljali trgovski cehi in bogati pokrovitelji, kot Medičejci in njihovi bančni sodelavci. Renesansa, obnova klasične znanosti in umetnosti, je doživela prvi razcvet v Firencah. V zgodnjih 1400 arhitekt Brunelleschi raziskuje ostanke antičnih stavb v Rimu in ustvari dve cerkvi ''San Lorenzo'' in ''Santo Spiritu'', ki poosebljata klasične zapovedi. Kipar [[Lorenzo Ghiberti]] je delal za petdeset let, da bi ustvaril bronasta vrata v krstilnico, ki jih je Michelangelo opisal kot "Vrata v paradiž". Zunanje niše cerkve Or' San Michele vsebuje galerijo del največjih kiparjev Firenc, [[Donatello|Donatella]], Ghibertija, Verrocchia in Nanni di Bancoja. Notranjost starejših cerkva je bila prekrita s [[freska]]mi, predvsem iz poznega srednjeveškega sloga, a tudi v slogu zgodnje renesanse, ki ga je začel [[Giotto]] in nadaljeval [[Masaccio]] v [[
Navdušeni Domenico ga je priporočil vladarju Firenc, [[Lorenzo de' Medici Veličastni|Lorenzu de' Medici]] in od leta 1490 do 1492 je Michelangelo obiskoval Humanistično akademijo, ki jo je slednji ustanovil po zgledu [[Platonizem |Neoplatonizma]]. Študiral je kiparstvo pri Bertoldu di Giovanniju. Na akademiji so nanj in na njegovo umetnost vplivali številni najvidnejši filozofi in pisatelji tistega časa (Marsilio Ficino, Pico della Mirandola in Poliziano). V tem obdobju je izklesal dva reliefa, ''Bitka [[kentaver|kentavrov]]'' (1491-1492) in ''Madona na stopnicah'' (1490-1492). Michelangelo je nekaj časa delal s kiparjem Bertoldo di Giovannijem. Ko je bil star sedemnajst let, ga je nek učenec, Pietro Torrigiano, udaril na nosu, kar mu je povzročilo zmaličenje, ki je opazno na vseh Michelangelovih portretih.
|