Hišica je zgrajena iz [[apnenec|apnenca]], ki je v različni mineralni obliki. Po navadi raste nepretrgoma, pri nekaterih polžih pa se robna rast hišice izmenjuje z obdobji, ko se hišica le debeli.
TipičnaZnačilna polžja hišica ima obliko [[stožec|stožca]], ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večjovečji od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50.<ref>Sket ''s sod.'', 2003, str. 113.</ref> Oblika hišice je zelo spremenljiva - pri nekaterih je v obliki visoke [[spirala|spirale]], pri drugih je iz širokih zavojev ali celo popolnoma sploščenih oblik. Predstavniki iz družine [[steklenke|steklenk]] (''Vitrinidae'') imajo tako majhne hišice, da se ne morejo potegniti vanje. [[Slinarji]] (''Limacidae'') imajo pod plaščem (palijem) samo še ostanke hišice v oblik ovalne apnenčaste ploščice, [[lazarji]] (''Arionidae'') pa le drobna apnenčasta zrna.<ref name="MRSIC">{{navedi knjigo |author=Narcis Mršić |year=1997 |title=Živali naših tal. |publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0213-6 |cobiss=64647680 |pages=}}</ref> Hišica je lahko popolnoma gladka ali pa je na njej polno grbastih ali trnastih izrastkov.
Več vrst ima na koncu noge roževinast poklopec (operkulum) za zapiranje ustja hišice, kadar polž zleze v hišico. Pri nekaterih vrstah je poklopec sestavljen iz kalcijevega karbonata.
