Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Razlika med redakcijama

Društvo Šentjakobsko gledališče je začelo svojo kulturno pot leta 1920, ko je začela skupina [[Viktor Markič|prostovoljcev]] delovati v [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/20001-21000/20240/Anzic%2CSocialna_politika_na_Kranjskem_1750_1918.pdf otroškem zavetišču v Florjanski ulici]. Naslednje leto je bila uprizorjena prva predstava, [[August Strindberg|Strindbergov Pelikan]], v režiji Rajka Ogrina in scenske poslikave znanega slikarja [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi577519/ Václava Skrušnyja], leta 1927 pa je bil za tekočo sezono prvič razpisan abonma. Gledališče je doživelo velik razmah leta 1932 z vselitvijo v [[Mestni dom]], kjer deluje še danes. Leta 1941 je italijanski okupator porušil oder, društvo pa se je zavezalo štiriletnemu [[Kulturni molk|kulturnemu molku]]. Ta začasna prekinitev delovanja je bila tudi edina v zgodovini gledališča. Takoj po vojni so člani sami zgradili nov oder in spet začeli redno delati. Tik pred nastankom [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] (1949) je prišlo do idej, da se samo Šentjakobsko gledališče reorganizira v nekakšen mestni teater, vendar do realizacije zaradi spoštovanja tradicije in specifičnosti tega gledališča ni prišlo. Obdobje med letoma 1947 in 1965 velja z nastavljenim stalnim režiserjem in nekaterimi zaposlenimi (tudi igralci) za »polpoklicno dobo« Šentjakobskega gledališča, ki se je končala s pridružitvijo [[Svoboda (1952-1964)|Zvezi Svobod]] (današnji [[Zveza kulturnih društev | Zvezi kulturnih društev]]), v okviru katere je začelo gledališče vsako leto sodelovati na srečanjih dramskih amaterskih skupin Slovenije. Konec 50. let je ustanoviteljske pravice in dolžnosti do teatra je prevzel Mestni svet, 60. leta pa so prinesla Šentjakobskemu gledališču več prostorov v prvem nadstropju [[Mestni dom, Ljubljana|Mestnega doma]] na [[Krekov trg, Ljubljana|Krekovem trgu]] (izselila se je [https://gasilskabrigadaljubljana.si/predstavitev/zgodovina/ poklicna gasilska brigada]), na repertoarnem področju pa, celo po osnovnih profesionalnih kriterijih, nadpovprečno število predstav in uprizoritev. S sezono 1964/1965 so začeli člani ob vsaki premieri izdajati gledališki list. 1986. leta je Mestni dom postal ljubljanska kulturna hiša. V pritličju, kjer je imelo poleg gasilcev kasneje svoje prostore še trgovsko podjetje Sadje-zelenjava, je nastalo [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]. Šentjakobsko gledališče je dobilo nov oder, izboljšano tehniko, prostornejše zaodrje, nove pisarniške prostore, prostor za arhiv v drugem nadstropju [[Mestni dom, Ljubljana|Mestnega doma]]... Leta 1996 je društvo iz rok tedanjega predsednika države [[Milan Kučan | Milana Kučana]] prejelo [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Častni znak svobode]], visoko državno odlikovanje za zasluge v ljubiteljski gledališki dejavnosti in bogatenje slovenske kulture. Zaradi uspehov in kakovosti je ministrstvo za kulturo leta 1997 podelilo Šentjakobskemu gledališču status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.