Pogovor:Romi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 159:
 
Naj omenim še belgijskega prijatelja Ciganov - ki se je dal klicati kar "Joška rašaj" - ki je napisal cigansko slovnico in slovar: BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 p. Izreden prijatelj, ki jih je obiskoval povsod po Evropi in je znal vse dialekte in vse skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod hitlerjanstvom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične poene. Koliko Slovencev pa je trpelo preganjanje pod brati Slovenci za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je marsikaj prišlo prvič na dan: "A taki smo mi Slovenci?" - pa sem mu dejal: "So taki nekateri, toda vi ne!" - --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:34, 9. september 2020 (CEST)
 
=== Obilna literatura ===
Glede omenjene teme obstaja obsežna literatura. Naj navedem, da le izbrana dela obsegaja celo 2231 naslovov! <ref>{{cite web|url=http://szserv.socio.u-szeged.hu/hefop/HEFOP_2006_november_3_romológia_CD/Bibliográfiák/bibliográfia_Bódi.pdf |title= A MAGYARORSZÁGI CIGÁNYSÁG KULTÚRÁJA The Culture of the Gypsies in Hungary Válogatott bibliográfia – A Selected Bibliography |publisher= Bódi Zsuzsanna|date= |accessdate=8. september 2020}}</ref>
Cigansko ime je v teh delih omenjano z vsem spoštovanjem. Naj omenim še to ljubko narodno pesem, ki je manj znana – in kaže kako so naši predniki občudovali Cigane-umetnike, ki jih niti danes ne manjka: --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:40, 9. september 2020 (CEST)
{| class="wikitable"
|-
! Nadarjeni goslar
|-
| <poem>
Prišel je Ciganček, sajast kakor vranček,
majhen kakor škrat, gibčen kakor gad.
 
Ni imel nič suknje, a v klobuku luknje,
v trdem snegu bos, kakor v grmu kos.
 
Eno pa le znal je, goslice igral je,
milo in lepo, kakor malokdo.
 
In ljudje so znali, da je umen mali:
stekli so domov poiskat darov.
 
In je šel Ciganček, sajast kakor vranček,
majhen kakor škrat – sit in pa bogat.
</poem>
|}
Vrnitev na stran »Romi«.