Ferdo Bidovec: razlika med redakcijama

dodanih 149 zlogov ,  pred 1 letom
dopolnitev
(dopolnitev)
(dopolnitev)
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini tržaškega trgovca Janeza Bidovca, rojenega v Žirovnici. (mati je bila Italijanka Antonia Vianello izvor družine je v Benetkah). V družini je bilo 10 otrok. Ljudsko šolo je obiskoval v [[Žirovnica|Žirovnici]], očetovem rojstnem kraju, [[Ljubljana|Ljubljani]] in Trstu, kjer je 1923 končal tudi dvoletni trgovski tečaj. Od petnajstega leta je sodeloval v mladinskem [[društvo|društvu]] Nicolo Tommaseo v katerem se je udejstvoval kot organizator in športnik. Skupaj s [[Fran Marušič|Franjom Marušičem]] je prirejal izlete mladine, ki pa so bili le pretveza za narodnoobrambno delo. Z Marušičem sta skupaj delovala tudi po letu 1927, ko so [[fašizem|fašisti]] ukinili vsa slovenska društva. Leta 1927 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, od koder se je vrnil januarja 1929. Kot [[politika|politično]] sumljivega so ga fašistične oblasti nadzorovale tudi po prihodu od vojakov. Istega leta je postal član glavnega odbora organizacije [[COBISS.SI-ID - 25445379|Borba]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Tajna organizacija Borba 1927-1930 : spominske poti Slovencev v Trstu : ob 90-letnici ustrelitve junakov v Bazovici|last=Pahor|first=Milan|publisher=|year=|isbn=ISBN - 978-88-7174-267-0|location=|page=|cobiss=COBISS.SI-ID - 25445379}}</ref>, ki se je kasneje povezala z organizacijo [[TIGR]]. Sodeloval je pri [[požig]]ih italijanskih [[Vrtec|vrtcev]] in osnovne šole v [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] ter polaganju [[bomba|bomb]] v [[tiskarna|tiskarno]] [[časopis]]a ''Il Popolo di Trieste'' in pri Svetilniku zmage v Trstu. Vrtci in šole so bili takrat državne in institucije načrtnega poitalijančevanja slovenskih otrok, časopisi z naslovom ''Il Popolo'' ... pa propagatorji fašizma.[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma] Ko so aretirali vrsto njegovih tovarišev se ni umaknil v ilegalo, temveč je hodil posredovat za njihovo izpustitev. Aretiran je bil 15. aprila 1930. Po večmesečnem [[zapor]]u v Koprskih zaporih in mučenjih v Semedelski [https://issuu.com/zb-koper/docs/koprski-zapori mučilnici] je bil priveden pred posebno sodišče za zaščito države, imenovano Tribunale speciale, ki je za to priložnost zasedalo v Trstu in na t. i. [[Prvi tržaški proces|prvem tržaškem procesu]] obsodilo celo vrsto protifašistov. [[Sodišče]] je zasedalo od 1. do 5. septembra 1930. Bidovec je bil skupaj s še tremi tovariši (F. Marušičem, [[Zvonimir Miloš|Z. Milošem]] in [[Alojz Valenčič|A. Valenčičem]]) obsojen na smrt z ustrelitvijo. Obsodba je bila izvršena 6. septembra 1930 ob 5,40 zjutraj na bazoviškem strelišču. Bidovec se je v zaporu, po obsodbi pa tudi na samem morišču junaško vedel in bodril tovariše. Vse 4 obsojence so na morišču, obrnjene s hrbtom proti puškinim cevem (kar naj bi bila velika sramota) privezali na stole. Tik pred ustrelitvijo se je Ferdo Bidovec uspel obrniti in zavpil proti eksekutorjem: "Sem streljajte, podleži !" Leta 1997 je bil ob petdesetletnici priključitve [[Primorska|Primorske]] Sloveniji posmrtno [[odlikovanje|odlikovan]] s [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije]] za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
 
== Glej tudi ==
208

urejanj