Goriško nadškofijo je ustanovil Benedikt XIV. leta 1851/521751 na avstrijskem ozemlju ukinjenega [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], tako da je (z izjemo ljubljanske škofije) obsegala celotno slovensko ozemlje južno od Drave (pa tudi eksklavo [[Cortina d'Ampezzo|Cortina d`Ampezzo]]), medtem ko je beneški del le-tega pripadel novoustanovljeni [[Nadškofija Videm|Videmski]] [[Nadškofija Videm|nadškofiji.]] Prvi nadškof in metropolit je bil [[Karel Mihael Attems]], ki mu je bil leta 1766 podeljen tudi knežji naslov. Leta 1787 je bila goriška nadškofija ukinjena in namesto nje ustanovljena gradiščanska škofija, medtem ko je bil nadškofijski naslov in metropolijski sedež prenesen v Ljubljano ([[Ljubljanska nadškofija]] do leta 1807). Leta 1791 je Pij VI. prenesel sedež gradiščanske škofije v Gorico (goriško-gradiščanska škofija), čeprav so škofje v glavnem bivali kar v Trstu. Leta 1830 je Pij VIII. ponovno ustanovil nadškofijo in t. i. Ilirsko cerkveno pokrajino s sedežem v Gorici, ki so ji bile podrejene škofije v Ljubljani, Trstu (združena s Koprom), Poreču in na Krku (do 1933), medtem ko je bil vipavski dekanat priključen ljubljanski škofiji. Za prvega metropolita je bil imenovan [[Jožef Balant]] (Walland). Po prvi svetovni vojni sta zaradi nove (rapalske) meje prišli dekaniji Vipava in Idrija pod upravo goriške nadškofije in ji bili 1933 tudi formalno priključeni, zadnjega slovenskega nadškofa [[Frančišek Borgia Sedej|Frančiška Borgio Sedeja]] pa so fašisti leta 1931 prisilili k odstopu. Leta 1933 je bila goriška cerkvena pokrajina (s tržaško-koprsko in poreško-puljsko škofijo) pridružena koncilski pokrajini Treh Benečij (Triveneto).
Za župnije goriške nadškofije, ki so po 2. svetovni vojni ostale na slovenskem oz. jugoslovanskem ozemlju, je po letu 1947 skrbel poseben apostolski administrator (v letih 1948-63 je bil to [[Mihael Toroš]]), v letu 1964/65 so bile priključene novoustanovljeni apostolski administraturi za Slovensko primorje, iz katere se je 1977, po dokončni ureditvi mejnih vprašanj, izoblikovala ponovno ustanovljena oz. iz tržaško-koprske škofije izločena [[Koprska škofija]]. Odtlej je Goriška nadškofija (do 1986 imenovana še goriško-gradiščanska) tudi pravno-formalno omejena zgolj na ozemlje Republike Italije.
