Maribor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 120:
Nemci so se pričeli pripravljati na umik. Že aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti umikajočim se skupinam. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, tako da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo.
 
V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju.
 
Ker se je [[Jugoslovanska narodna armada]] (JNA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, niv biloneposredni nabližini voljoMaribora ni bilo partizanskih enot, ki bi ga napadle in zavzele Mariborzasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, prav takokot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja kakor drugod na Slovenskem. Še8. vednomaja jezvečer vladaloso vojnov stanjeMaribor prispeli le posamezni partizanski častniki, sajki Nemcijih medje umikanjemJNA nisopooblastila prekiniliza ognja.prevzem Ubitihoblasti in ki jim je bilouspelo večprehiteti Slovencevbolgarske enote, ki so razvilidosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in slovenskonameščeni trobojnicotelefoni.
 
V Mariboru je pe vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikanjem niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri Veliki kavarni izobešal slovensko trobojnico. Okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.
Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja.
 
Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. Središče mesta so dosegle bolgarske enote, ki so zaradi nemških zemljevidov Maribor imele za nemško mesto. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni aktivisti OF in komunističnih funkcionarjev.
V Mariboru so bili ob koncu vojne prisotni le terenski aktivisti OF. Odsotnost partizanskih enot je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi enot [[Bolgarska ljudska armada|Bolgarske ljudske armade]], ki so prispele v Maribor in plenile po njem. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge.
 
V Mariboru so bili ob koncu vojne prisotni le terenski aktivisti OF. Odsotnost partizanskih vojaških enot je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi enot [[Bolgarska ljudska armada|Bolgarske ljudske armade]], ki so prispele v Maribor in plenile po njem. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne
Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref>
 
Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref>
 
=== Socialistična Jugoslavija ===
 
Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954. Med bombardiranji je življenje izgubilo 482 civilistov, 352 jih je bilo ranjenih.
 
20. maja 1945 je komanda mesta večino pristojnosti predala mestnemu ljudskemu odboru.
 
V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih središč v državi in regiji.