Sergej Kraigher: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 1 letom
Brez povzetka urejanja
== Življenjepis ==
 
Študiral je [[medicina|medicino]], najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]] in od leta 1937 v [[Zagreb]]u. Februarja 1934] je postal član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]]; že isto leto je bil kot vodja teknike KPS [[aretacija|aretiran]] in [[obsodba|obsojen]] na 2-letno [[zaporna kazen|zaporno kazen]] v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]]. Po vrnitvi je bil sekretar OK KP za Ljubljano, 1940 inštruktor CK KPS.
 
Leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], kjer je opravljal različne [[komunistična partija|partijske dolžnosti]] (sekretar OK KPS za Revirje, decembra je postal sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko in po kapitulaciji Italije 1943 sekretar OK KPS za Grosupje in nato za Kozje, Celje in Maribor. Zaradi vpletenosti v t. i. [[Pohorska afera|Pohorsko afero]] je bil marca 1944 za več mesecev (do junija) izključen iz KPS. Kmalu je postal sekretar oblastnega komiteja za Severno Slovenijo (Štajersko). 1945 je bil sekretar OK KP Maribor, nato za Ljubljano in obenem podpredsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. 1946 je postal predsednik Planske komisije Vlade LRS (vmes je bil kot delegat Jugoslavije poslan v Albanijo za gospodarskega svetovalca) ter podpredsednik vlade LRS, nato je odšel v Beograd. 1951-53 je bil [[guverner Narodne banke Jugoslavije]], nato direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, 1958 pa sekretar Zveznega izvršnega sveta za industrijo in naslednje čleto za zunanjo trgovino. Bil je podpredsednik Zveznega zbora Skupščine SFRJ in predsednik njegovega odbora za družbenoekonomske odnose (1963-67). Član CK ZKJ je bil od 1952, od 1969 član predsedstva ZKJ, nato spet član CK ZKJ do 1990. Šele po smrti njegovega bratranca [[Boris Kraigher|Borisa Kraigherja]] je lahko posegel tudi po najvišjih funkcijah v Sloveniji: 1967 je postal predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]], po funkciji je bil obenem tudi član Predsedstva SFRJ (1971-74) ter predsednik ustavne komisije skupščine SRS. V sedemdesetih letih je bil (skupaj s [[France Popit|Francetom Popitom]] in drugimi) eden poglavitnih izvajalcev protiliberalistične politike v Sloveniji, katere najvidnejši znak je bila odstavitev predsednika slovenske vlade [[Stane Kavčič|Staneta Kavčiča]]<nowiki/>leta 1972. 1974 je bil izvoljen za prvega predsednika [[Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije|Predsedstvo Socialistične republike Slovenije,]] nato je bil 1979-84 član [[Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije|Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (Kardeljev naslednik) in 1981/82 tudi eno leto [[predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 1981-83 je vodil zvezno komisijo za pripravo programa "ekonomske stabilizacije". Ukvarjal se je s politično publicistiko v povezavi z vprašanji "socialističnega samoupravljanja" ipd. Izdal je knjigi Za socialistično samoupravno demokracijo, I- II (1980) in Kako iz krize (1986). Bil je častni doktor ljubljanske (1977) in mariborske (1979) univerze, junak socialističnega dela (1974) itd.
3.643

urejanj