Engelbert II. Goriški: Razlika med redakcijama

Njegova starša sta bila [[Majnhard I. (goriški)|grof Majnhard I. Goriški]] in Elizabeta (Eliza) Schwarzenburška, hči grofa [[Majnhard Schwarzenburški]] (Bavarska) in njegove žene Petrise. Engelbert je bil prvič omenjen maja 1132 kot grof z [[Grad Eberstein|gradu Eberstein (Svinec)]] na Koroškem. Okoli leta 1137 se je pojavil kot odvetnik (vogt) benediktinske opatije [[Milštatski samostan|Milštat]] na Koroškem. Bil je tudi odvetnik cerkve v [[Oglej]]u in po dokumentu iz leta 1146–1161 tudi odvetnik (vogt) tamkajšnjega benediktinskega samostana Sv. Marije. Njegova žena je bila Adelheid Dachauska, hči grofa Ota I. Dachauskega, iz stranske linije grofov Scheyern-Wittelsbach. Engelbert je v zakonu z Adelheid imel dva sinova, [[Majnhard II. Goriški|Majnharda II.]] in [[Engelbert III. Goriški|Engelberta III. Goriškega]]. Po smrti svojega očeta Majnharda I. okoli leta 1142 je vladal skupaj z bratom grofom [[Henrik I. Goriški|Henrikom I. Goriškim]], pri čemer je bil ta bolj aktiven na jugu njunih gospoščin. Po Henrikovi smrti (oktobra 1148/49) je vladanje nadaljeval sam. Očitno je pogosto zlorabil svojo funkcijo advokata in sodnega izvršitelja oglejske cerkve pod patriarhom [[Pelegrin I.|Pelegrinom]]. Obstajajo poročila o nezakonitih odvzemih in opustošenjih na območju patriarhata. Na enem od zasedanj patriarhove kurije, ki ga je za ta dejanja obsodila, je Engelbert patriarha napadel in ga imel v ujetništvu. Ob takšni drznosti so posegli okoliški plemiči in grofje in postavili goriške pred razsodišče. Po pogodbi iz Ramuscella z dne 21. aprila 1150 je moral Engelbert patriarhatu plačati veliko škodo, v primeru smrti brez dediča priznati prenos posesti na patriarhat in patriarhu priseči zvestobo. Grof Engelbert II. se zadnjič pojavi 5. septembra 1186, in potem morda še skupaj s sinom Majnhardom II. Leta 1188 v dokumentu oglejskega patriarha. Umrl je okoli leta 1189, glede na zapise v več knjigah mrtvih okoli 13/16. januarja.

 

 

 

== Potomci ==