Zasavje: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 1 mesecem
brez povzetka urejanja
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
 
== Industrializacija Zasavja ==
Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je bilo v prvi polovici 19. stoletja prvo na Slovenskem [[industrializacija|industrializirano]], tudi zaradi bližine [[Južna železnica|Južne železnice]], saj je [[Zidani Most, Laško|Zidani Most]] leta 1862 z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] postal pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše različice poteka Južne železnice je bilo odločilno, da so na območju Zasavja odkrili velike zaloge [[rjavi premog|rjavega premoga]], ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli enostavno transportirati, poleg tega pa so bili pri [[Litija|Litiji]] še rudniki [[svinec|svinca]] ter [[topilnica železa]] v Pasjeku. Do leta 1873 je v zasavski industriji vodilo Zagorje z državno topilnico [[cink]]a in svinca, steklarno, opekarno in apnenicami. Z ustanovitvijo [[Trboveljska premogokopna družba|Trboveljske premogokopne družbe]] (TPD) seso jese uveljavilouveljavile še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.
 
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že, kljub nasprotovanju lokalne skupnosti, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi razmerami, ki sta jih za sabo pustila težka industrija in premogovništvo. Na najslabšem glasu je trboveljska cementarna [[Lafarge]], ki je v zrak izpuščala presežne količine rakotvornih snovi.
Brezimni uporabnik