Senj: Razlika med redakcijama

Senj je slovito zatočišče [[uskok]]ov, vztrajnih borcev proti [[Otomansko cesarstvo|Turkom]] in [[Benetke|Benečanom]], v 16. in 17. stoletju, zelo spretnih v bojih na kopnem in izkušenih na vodi. Senj je bil naseljen že [[Rimljani|predrimskih]] časih, rimska ''Senia'' pa je bilo važno trgovsko središče in pristanišče. To zgodovinsko mesto ima zelo bogato preteklost. V 10. stoletju je bilo pomembno središče [[glagolica|glagoljaštva]]. Od leta 1493 naprej so tukaj tiskali tekste v glagolici. Senj je postal sedež [[škofija|škofije]] 1154., Dolgo1630 časase je obstajalata senjskozdružila z Modrušem v Senjsko-modruškamodruško škofijaškofijo, ki se je 1969 združila z reško v Reško-senjsko nadškofijo, 2000 pa spet razdružila, ko je bila na novo ustanovljena Gospiško-Senjskasenjska škofija. V 13. stol. je mesto pripadalo [[Frankopani|Frankopanom]], nato si ga je 1469 prisvojil [[Ogrska|ogrsko]]-[[Hrvaška|hrvaški]] [[kralj]] [[Matija Korvin]], leta 1526 pa [[Habsburška monarhija|Avstrija]]. Od začetka 16. stol. je bil Senj zatočišče in svojstvena država ''senjskih uskokov'', doseljencev iz Bosne, ter iz delov Dalmacije, ki so bežali pred turško oblastjo. Leta 1617 so Avstrijci uskoke razselili, njihove [[ladja|ladje]] pa potopili.