Krška škofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 66:
'''Krška škofija''' ({{jezik-la|Dioecesis Gurcensis}}, {{jezik-de|Diözese Gurk}}, v nemščini neuradno tudi ''Diözese Gurk–Klagenfurt''), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih ''Koroška škofija'', je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] sufraganska [[škofija]], ki spada pod [[Salburška nadškofija|Metropoliji Salzburg]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Škofijski sedež je v [[Celovec|Celovcu]]. Škofija zajema celotno zvezno deželo [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]]. Ker živi na južnem delu dežele slovenska narodnostna skupnost [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]], so osrednje strukture oziroma ustanove dvojezične. Tako imajo na primer poleg nemškega cerkvenega lista ''[[Kärntner Kirchenzeitung]]'' tudi slovenski list ''[[Nedelja (časopis)|Nedelja]]''.
V 69 župnijah [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] sta liturgična jezika slovenščina in nemščina (še leta 1918 je bila slovenščina v rabi v 120 župnijah).
== Zgodovina ==
Vrstica 72:
Škofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva škofija v lasti Salzburške nadškofije, sto let po razglasitvi [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]] leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva še irsko-škotska misija [[Sveti Virgil|svetega Virgila]] in [[Sveti Modest|svetega Modesta]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. Njen sedež je bila Krka na severnem Koroškem. Njena materialna podlaga je bil opuščen redovniški samostan, ki ga je ustanovila [[sveta Ema Krška]]. Sveta Ema velja zato kot ustanoviteljica škofije. Prvi škof je bil [[Günther von Krappfeld]] (Günther z Grobniškega polja). Krški škof naj bi bil tedaj odvisen od Salzburškega metropolita in je tako imel funkcijo [[vikar]]ja. Šele leta 1131 ji je bila dodeljena majhna škofija, ki je obsegala dve dolini. Z velikopotezno ponaredbo listin so se takrat skušali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vršil na [[Baselski koncil|Baselskem koncilu]] (1431–1449).
Sedež krških škofov je bil dolga stoletja [[Straßburg, Avstrija|grad Straßburg]] na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni [[dvorec Pöckstein]]. Z [[Jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja je bila škofija 1787 povečana in sedež prenesen v [[Celovec]]. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od [[Gorica|Gorice]], 5 od [[Ljubljana|Ljubljane]] ter 1 župnijo od nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Ko je [[Anton Martin Slomšek]] leta 1859 premestil sedež svoje škofije v [[Maribor]], je Krška škofija pridobila še [[Labotska dolina|Labotsko dolino]]. Odtlej se meje škofije ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja, kar pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila
Leta 1824 je bil
- - Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V: Koroški koledar 2014. Celovec 2013, str. 177–189.
</ref>
3. decembra 2019 je bil imenovan za škofa [[Jože Marketz]], ki je drugi krški škof slovenskega rodu. Približno četrtina duhovnikov v škofiji je Slovencev.
Oktobra 1972 je škofijska sinoda sprejela zakon o sožitju Nemcev in Slovencev v koroški cerkvi, na podlagi česar se je položaj slovenskih vernikov nekoliko izboljšal. Slovenci imajo poseben oddelek dušnopastirskega urada, ki je pristojen za dvojezično področje škofije (70 župnij v 8 dekanijah od skupaj 25); slovenski katoliški delovni odbor združuje vrsto stanovskih organizacij katoliške prosvete ([[duhovniško združenje Sodalitas]]), v [[Tinje, Koroška|Tinjah]] deluje od 1961 Dom duhovnih vaj oz. [[Katoliški dom prosvete Sodalitas]]. Škofija izdaja verski tednik Nedelja.
[[slika:Gurk Dom 26112006 02.jpg|thumb|right|250px|[[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]]]]
| |||