Krška škofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 72:
Škofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva škofija v lasti Salzburške nadškofije, sto let po razglasitvi [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]] leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva še irsko-škotska misija [[Sveti Virgil|svetega Virgila]] in [[Sveti Modest|svetega Modesta]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. Njen sedež je bila Krka na severnem Koroškem. Njena materialna podlaga je bil opuščen redovniški samostan, ki ga je ustanovila [[sveta Ema Krška]]. Sveta Ema velja zato kot ustanoviteljica škofije. Prvi škof je bil [[Günther von Krappfeld]] (Günther z Grobniškega polja). Krški škof naj bi bil tedaj odvisen od Salzburškega metropolita in je tako imel funkcijo [[vikar]]ja. Šele leta 1131 ji je bila dodeljena majhna škofija, ki je obsegala dve dolini. Z velikopotezno ponaredbo listin so se takrat skušali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vršil na [[Baselski koncil|Baselskem koncilu]] (1431–1449).
Sedež krških škofov je bil dolga stoletja [[Straßburg, Avstrija|grad Straßburg]] na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni [[dvorec Pöckstein]]. Z [[Jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja je bila škofija 1787 povečana in sedež prenesen v [[Celovec]]. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od [[Gorica|Gorice]], 5 od [[Ljubljana|Ljubljane]] ter 1 župnijo od nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Ko je [[Anton Martin Slomšek]] leta 1859 premestil sedež svoje škofije v [[Maribor]], je Krška škofija pridobila še [[Labotska dolina|Labotsko dolino]]. Odtlej se meje škofije ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja, kar pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila nekaj ozemlja v Mežiški dolini v korist Lavantinske (mariborske) škofije in Jezersko v korist Ljubljanske škofije na ozemlju Jugoslavije oz. Slovenije ter Kanalsko dolino oz. Trbiž v
Leta 1824 je bil imenovan prvi Slovenec na sedež krškega škofa, [[Jakob Peregrin Paulič|Jakob Peregrin Pavlič]]/Paulitsch/Paulič (1757 - 1827), rojen na [[Žihpolje|Žihpoljah]].<ref>- Bojan-Ilija Schnabl : ''Nova dognanja in odkritja''. V: [[Nedelja]] 3 (20.1.2013) str. 13.
| |||