Razsežnostna analiza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m pp
Vrstica 1:
'''Razsežnostna analiza''' (tudi '''dimenzijska analiza''') je orodje s katerim se v [[fizika|fiziki]], [[kemija|kemiji]], [[tehnika|tehniki]] in delno v [[ekonomija|ekonomiji]] pomaga razumeti značilnosti in obliko [[fizikalna količina|fizikalnih količin]]. S pomočjo razsežnostne analize se število spremenljivk zmanjša na manjše število parametrov, ki nastopajo v enačbi, in s tem se poenostavi problem.
 
Velikost vsake fizikalne količine se lahko opiše kot kombinacija osnovnih [[merska enota|merskih enot]], ki določajo [[dolžina|dolžino]], [[masa|maso]], [[čas]], [[električni naboj]] in [[temperatura|temperaturo]], ki se imenujejo [[razsežnost]]i (prava razsežnost pripada samo dolžini - prostoru in času). Razsežnosti osnovnih merskih enot se označujejo z '''M''', '''L''', '''T''', '''Q''' in '''Θ'''. Tako se npr. za [[hitrost]], ki se jo lahko [[meritev|meri]] v metrih na sekundo ali kilometrih na uro, napiše, da ima hitrost razsežnost '''L'''/'''T''' ali '''LT'''<sup> -1</sup>. Podobno se lahko razsežnotrazsežnost [[sila|sile]] napiše kot '''ML'''/'''T'''<sup> 2</sup>.
 
Običajno je pojem razsežnosti mnogo težje razumljiv, kot pojem merske enote. Masa je razsežnost, [[kilogram]] pa je merska enota z razsežnostjo [[masa|mase]] (oznaka '''M''').
Vrstica 104:
 
* 4. korak
Tako se dobi sistem enačb, ki ga je treba rešiti. Z rešitvijo enačb se v resnici dobijo vrednosti za <math> m_1 \,</math>, <math> m_2 \,</math> itd. Te vrednosti pa so potence posameznih razsežnosti in s tem tudi potence posameznih spremenljivk <math> q_n \,</math> v analiziranem izrazu za fizikalno količino.
 
== Zgled ==