Enakozvočnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m m/dp/wiki |
||
Vrstica 1:
'''
Beseda homonim izvira iz grške predpone ὁμο-, homo-
Pojav se imenuje homonimija. Nekateri viri<ref>[[Jože Toporišič|Toporišič, Jože]] (2000): Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razširjena izd. Maribor: Obzorja. {{COBISS|ID=44990977}} Str. 115.</ref> trdijo, da morata biti pomena homonimov nepovezana (v izvoru). Paziti je treba tudi, da se homonimije ne
Zgledi:
* ''[[para]]'' (agregatno stanje) in ''[[para, denar|para]]'' (denarna enota)
* ''[[prst (pedologija)|prst]]'' (del roke ali noge) in ''[[prst (pedologija)|prst]]'' (pedologija)
Vrstica 13 ⟶ 14:
Sorodni izrazi:
Homonimija je povezana s kar nekaj lingvističnimi koncepti. Termin »homonim« je lahko nejasen, ker si dve besedi lahko delita »isto ime« na veliko načinov in ker ga izobraženi govorci
▲- Enakoglasnica (homofon) je beseda, ki se enako izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (bel – barva in bev – medmet, ki posnema pasje oglašanje).
▲- Polisemi so besede, ki se enako črkujejo, z različnim, toda sorodnim pomenom. Razlika med homonimijo in polisemijo je pogosto težko opazna in subjektivna, vsi viri pa ne navajajo polisemnh besed tudi kot homonime.
== Viri ==▼
== Glej tudi ==
{{Wikislovar|sopomenka|Sopomenka}}▼
* [[enakopisnica]]
* [[enakoglasnica]]
* [[sopomenka]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]▼
{{sklici|1}}
{{normativna kontrola}}
▲[[Kategorija:Jezikoslovje]]
|