Casimirjev pojav: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m m+/dp/+ktgr |
||
Vrstica 1:
[[
'''Casimirjev pojav''' je [[fizika]]lni [[pojav]], ki ga je leta [[1948 v znanosti|1948]] napovedal nizozemski fizik [[Hendrik Casimir]], zaposlen v [[Philips]]ovih raziskovalnih laboratorijih. Dve vzporedni kovinski plošči brez [[električni naboj|naboja]] bo privlačevala [[Casimirjeva sila]] in ju približala. To [[sila|silo]] lahko [[meritev|izmerijo]] le, če je [[razdalja]] med ploščama zelo majhna, vsega nekaj premerov [[atom]]a.
Casimirjev pojav je posledica [[vakuumska fluktuacija|vakuumskih fluktuacij]] v prostoru, to je [[virtualni delec|virtualnih]] parov [[osnovni delec|delcev]]-antidelcev. Vrzel med ploščama omejuje dovoljene [[valovna dolžina|valovne dolžine]] za te virtualne delce in tako jih je v prostoru med ploščama manj kot zunaj. Med ploščama je tako nižja energijska gostota. Ta [[negativna masa]] povzroči negativno [[energija|energijo]] in [[tlak]], ki ju potiska skupaj. Tanjša je vrzel, manj [[celo število|celoštevilčnih]] valovnih dolžin je dovoljenih in s tem je večja privlačna sila.
Casimirjev pojav je na Univerzi Washingtona leta
Casimirjeva sila na enoto površine <math>F_c / S</math> oziroma tlak ''p'' za idealni, popolnoma prevodni plošči z [[vakuum]]om med njima je:
Vrstica 19:
Casimirjeva sila na enoto površine <math>F_c / S</math> je tako zelo mala. K pojavu prispevajo tudi drugi delci, vendar lahko merijo le delež [[foton]]ov.
[[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] je leta
: <math>p_{dd} = {F_l \over S} = p {(\varepsilon - 1)^2\over (\varepsilon +1)^2} f(\varepsilon) \; , </math>
Vrstica 25:
kjer je ''f''(ε) funkcija, katere vrednost je 1,0 pri velikih ε (npr. [[porcelan]], [[neopren]], [[jantar]]) in 0,35 pri ε < 4 (npr. [[žveplo]], [[papir]]).
Leta
Pokazali so, da je lahko Casimirjeva sila pri pojavu v [[snov]]eh z določenimi dielektričnostmi in [[permeabilnost]]mi tudi odbojna.<ref name="Kenneth idr. 2002">O. Kenneth, I. Klich, A. Mann in M. Revzen, februar (2002), ''Odbojne Casimirjeve sile'' (''Repulsive Casimir forces''), Oddelek za fiziko, Technion - Izraelski tehnološki inštitut, Haifa.</ref> Vsi [[bozoni]] povzročajo privlačno silo, vsi [[fermion]]i pa odbojno. Če bi bila [[elektromagnetna sila]] [[supersimetrija|supersimetrična]], bi prispevek fermionskih [[fotin]]ov izničil sile fotonov in Casimirjevega pojava ne bi bilo. Ker pa Casimirjev pojav obstaja, kaže na to, da če supersimetrija v naravi obstaja, mora biti [[spontani zlom simetrije|zlomljena]].
{{opombe|2}}▼
== Glej tudi ==
Vrstica 36 ⟶ 33:
* [[Casimirjev tlak]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Kvantna mehanika]]▼
{{normativna kontrola}}
▲[[Kategorija:Kvantna mehanika]]
[[Kategorija:1948 v znanosti]]
|