Čile: razlika med redakcijama

dodanih 24 zlogov ,  pred 6 meseci
m
pp ref - menjava zastarelega parametra
(Redakcija 5117663 uporabnika 2001:1470:F7B2:CC:3DAE:F694:E0AA:C788 (pogovor) razveljavljena)
Oznaka: razveljavitev
m (pp ref - menjava zastarelega parametra)
| alt_flag =
| image_coat = Coat of arms of Chile.svg
| national_motto = {{vunblist |{{lang|es|Por la razón o la fuerza}} |{{raise|0.45em |{{small|(English: "By Right or Might")}}&nbsp;{{lower|0.5em|<ref>{{cite web|title=100 peso Coin |url=http://www.bcentral.cl/eng/banknotes-coins/coins/m0100.htm |work=Central Bank of Chile |accessdate=16 September 2012 |deadurlurl-status=yesdead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120510231608/http://www.bcentral.cl/eng/banknotes-coins/coins/m0100.htm |archivedate=10 May 2012 }}</ref>}}}}}}
| national_anthem = <br/>''Nacionalna himna Čila'' <div style="padding-top:0.5em;text-align:center;"><center>[[File:United States Navy Band - National Anthem of Chile.ogg]]</div></center>
| image_map =CHL orthographic.svg
 
== Etimologija ==
Obstajajo različne teorije o izvoru besede Čile. Po španskem kronistu iz 17. stoletja Diegu de Rosalesu<ref>{{cite web|url=http://www.chile.com/tpl/articulo/detalle/ver.tpl?cod_articulo=7225 |title=Chile.com.La Incógnita Sobre el Origen de la Palabra Chile |publisher=Chile.com |date=15 June 2000 |accessdate=17 December 2009 |deadurlurl-status=yesdead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090415204553/http://www.chile.com/tpl/articulo/detalle/ver.tpl?cod_articulo=7225 |archivedate=15 April 2009 }}</ref> so Inki imenovali dolino [[Aconcagua]] »Chili« po izvoru imena plemenskega poglavarja plemena Pikunče ("cacique"), imenovanega ''Tili'', ki je takrat vladal območju osvajanja [[Inki|Inkov]] v 15. stoletju. Druga teorija opozarja na podobnost doline Aconcagua z dolino Casma v [[Peru]]ju, kjer sta se mesto in dolina imenovana Chili.<ref>{{cite web|author=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/459648/Picunche |title=Picunche (people) – Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |accessdate=17 December 2009}}</ref><ref name="encina">{{Cite book|last=Encina|first=Francisco A., and Leopoldo Castedo|title=Resumen de la Historia de Chile. 4th ed. Santiago|page=44|volume=I|publisher=Zig-Zag|year=1961|url=http://img242.imageshack.us/img242/6293/chilenameuo6.jpg}}</ref>
 
Druge teorije pravijo, da je Čile lahko dobil svoje ime iz [[Ameriški staroselci|ameriške indijanske]] besede, ki pomeni bodisi »konec zemlje« ali »morski galebi«, iz besede ''chilli'' v jeziku plemena Mapuče, kar lahko pomeni »kjer se dežela konča« ali iz v [[Kečuanščina|jeziku Kečua]] ''chiri'', 'hladno' ali ''tchili'', kar pomeni bodisi 'sneg' ali 'najgloblja točka Zemlje'. Drugo poreklo, ki je pripisano besedi ''chili'', je onomatopoejska ''cheele-cheele'' - imitacija žvrgolenja ptice, ki je znana kot ''trile'' (''Agelasticus thilius'').<ref>{{cite book |first=Miguel |last=de Olivares y González SJ |title=Historia de la Compañía de Jesús en Chile |work=Colección de historiadores de Chile y documentos relativos a la historia nacional |year=1864 |origyear=1736 |publisher=Imprenta del Ferrocarril |location=Santiago |volume=4 |number= }}<!-- missing URL |url= |accessdate=14 October 2010--></ref>
Rezultat je bil, da je administracija [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] organizirala tajne agente v Čilu, da bi čim prej destabilizirala Allendejevo vlado. Poleg tega je finančni pritisk ZDA omejil mednarodni gospodarski kredit v Čile.
 
Gospodarske težave je še poslabšala javna poraba Allendejeve vlade, ki se je financirala predvsem s tiskanjem denarja in slabimi bonitetnimi ocenami poslovnih bank. Hkrati so opozicijski mediji, politiki, poslovna združenja in druge organizacije pomagali pospešiti kampanjo domače politične in gospodarske destabilizacije, od katerih so nekatere podprle Združene države. Do začetka leta 1973 je bila inflacija brez nadzora. Obubožano gospodarstvo so nadalje prizadele dolgotrajne in včasih sočasno izvedene stavke zdravnikov, učiteljev, študentov, lastnikov tovornjakov, delavcev bakra in malega poslovnega razreda. 26. maja 1973 je čilsko vrhovno sodišče, ki je nasprotovalo Allendejevi vladi, enotno obtožilo Allendeja, da je motila zakonitost naroda. Čeprav je bilo v skladu s čilsko ustavo nezakonito, je sodišče podprlo in okrepilo Pinochetovo zasego moči. <ref>{{cite web |url=http://www.law.yale.edu/documents/pdf/rightdegree_independence(5).pdf |title=Transition to Democracy in Latin America: The Role of the judiciary |publisher=Yale University |deadurlurl-status=yesdead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130819213445/http://www.law.yale.edu/documents/pdf/rightdegree_independence%285%29.pdf |archivedate=19 August 2013 |df=dmy }}</ref>
 
Pinochet je vladal do leta 1990, ko je bil nameščen svobodno izvoljeni predsednik [[Patricio Aylwin]]. Ekonomska politika, ki se je začela v osemdesetih letih, je prispevala k stabilni rasti gospodarstva in zmanjšanju revščine, ki je prej prizadevala več kot polovico prebivalstvo.
Čile je dolg in ozek obalni ''Južni konus'' na zahodni strani [[Andi|Andov]], ki se razteza več kot 4300 km od severa proti jugu in je le 350 km širok na najširši točki od vzhoda proti zahodu <ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/111326/Chile |title=Chile |publisher=Encyclopædia Britannica |accessdate=7 May 2013}}</ref>. Ima izredno raznoliko podnebje in pokrajine. Površina je 756.950 kvadratnih kilometrov. Leži znotraj [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. Če izključimo pacifiške otoke in Antarktiko, Čile leži med zemljepisnima širinama 17 ° in 56 ° J ter dolžinama 66 ° in 75 ° Z.
 
Čile je med najdaljšimi državami na svetu. Če upoštevamo le celinsko ozemlje, je v tej skupini edinstven s svojo zaprtostjo od vzhoda proti zahodu. Lasti si tudi 1.250.000 km² Antarktike (čilsko antarktično ozemlje), vendar je ta zahteva prekinjena v skladu s pogoji iz [[Sistem Pogodbe o Antarktiki|pogodbe o Antarktiki]], katere podpisnica je tudi Čile <ref>{{cite web|title=Antarctic Treaty: Information about the Antarctic Treaty and how Antarctica is governed. |work=Polar Conservation Organisation |publisher=Polar Conservation Organisation |date=1 February 2008 |url=http://www.polarconservation.org/education/plonearticle.2005-12-28.3597747204/ |accessdate=11 March 2010 |deadurlurl-status=yesdead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100210224459/http://www.polarconservation.org/education/plonearticle.2005-12-28.3597747204 |archivedate=10 February 2010 }}</ref> To je najjužnejša država na svetu, ki je geografsko na kopnem.<ref>{{cite book|last1=Collin|first1=Robert|title=Trash Talk: An Encyclopedia of Garbage and Recycling around the World|date=2015|page=121}}</ref>
 
Čile nadzira [[Velikonočni otok]] in otok [[Sala y Gómez]], najbolj vzhodna otoka [[Polinezija|Polinezije]], ki jih je vključila v svoje ozemlje leta 1888 in otok Robinsona Crusoeja, ki je več kot 600 km oddaljen od celine in je del otočja Juan Fernández. Nadzorovana, a le začasno naseljena (nekateri lokalni ribiči) sta majhna otoka San Ambrosio in San Felix. Vsi ti otoki so pomembni, ker širijo zahtevo Čila po teritorialnih vodah od obale v Tihi ocean <ref>{{cite book|last=Blanco|first=Alejandro Vergara |title=Derecho de aguas|url=https://books.google.com/books?id=4o3G0FyArtAC|accessdate=14 July 2013|year=1998|publisher=Editorial Jurídica de Chile|isbn=978-956-10-1241-7}}</ref>.
 
==== Živalstvo in rastlinstvo ====
Domače rastlinstvo sestavlja relativno manj vrst v primerjavi z drugimi južnoameriškimi državami. Najsevernejša obalna in osrednja regija sta v veliki meri neplodni, vegetacija se približuje najbolj absolutni puščavi na svetu<ref name=Icarito>{{Cite journal |author-link=La Tercera/Icarito |title=Icarito: Enciclopedia de la flora y fauna de Chile |journal=Icarito |url=http://www.icarito.cl/icarito/enciclopedia/canal/canal/0,0,38035857_152308989,00.html |id= |postscript=<!--None--> |deadurlurl-status=yesdead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060410080253/http://www.icarito.cl/icarito/enciclopedia/canal/canal/0%2C0%2C38035857_152308989%2C00.html |archivedate=10 April 2006 |df=dmy-all }}</ref>. Na pobočjih Andov, poleg razpršenega puščavskega grmičevja, najdemo trave. Za Podolžno dolino so značilne številne vrste kaktusov, trdovratna vrsta akacije ''Vachellia caven'', čilska aravkarija (''Araucaria araucana''), južna bukev (''Nothofagus'') in čilski zvonček (''Lapageria'') z rdečim zvončastim cvetom, ki je čilski nacionalni cvet.
 
V južnem Čilu, južno od reke Biobío, so močne padavine omogočile goste gozdove lovorjev (''Laurelia sempervirens''), magnolij in različnih vrst iglavcev in bukev, ki so postali manjši in bolj omejeni na jug. Hladne temperature in vetrovi skrajnega juga preprečujejo večje pogozdovanje. Travinje najdemo v atlantskem delu Čila (v [[Patagonija|Patagoniji]]). Čilska flora se razlikuje od sosednje argentinske, kar kaže na to, da je Andska pregrada obstajala že med njenim nastajanjem.<ref name="Bio&Con">{{Cite journal | last = Smith-Ramírez | first = Cecilia | title = Distribution patterns of flora and fauna in southern Chilean Coastal rain forests: Integrating Natural History and GIS | journal = Biodiversity and Conservation | issue = Volume 16, Number 9 / August 2007 | publisher = Springer Netherlands | date = 27 October 2006 | doi = 10.1007/s10531-006-9073-2 }}</ref>
 
== Kultura ==
Od obdobja med zgodnjimi kmetijskimi naselji in do poznega predšpanskega obdobja je bil severni Čile regija andske kulture, na katero so vplivali običaji iz Altiplana, ki so se širili v obalne doline na severu, južne regije pa so bile kulturna območja Mapučev. V času kolonialnega obdobja in v zgodnjem republikanskem obdobju je v državi prevladovala španska kultura. Drugi evropski vplivi, predvsem angleški, francoski in nemški so se začeli v 19. stoletju in se nadaljujejo še danes. Nemški priseljenci so vplivali na bavarsko stilno podeželsko arhitekturo in kuhinjo na jugu Čila v mestih, kot so [[Valdivia]], [[Frutillar]], [[Puerto Varas]], [[Osorno]], [[Temuco]], Puerto Octay, Llanquihue, Faja Maisana, Pitrufquén, Victoria, Pucón in [[Puerto Montt]]. <ref>{{cite web |url=http://www.allsouthernchile.com/southamerica/valdivia-southern-chile-city-guide/index.html |title=Valdivia Chile |publisher=Allsouthernchile.com |accessdate=1 August 2011 |deadurlurl-status=yesdead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090919231219/http://www.allsouthernchile.com/southamerica/valdivia-southern-chile-city-guide/index.html |archivedate=19 September 2009 |df=dmy-all }}</ref> <ref>{{cite web |url=http://www.foodbycountry.com/Algeria-to-France/Chile.html |title=Food in Chile – Chilean Food, Chilean Cuisine – traditional, popular, dishes, recipe, diet, history, common, meals, rice, main, people, favorite, customs, fruits, country, bread, vegetables, bread, drink, typical |publisher=Foodbycountry.com |accessdate=1 August 2011}}</ref>
 
=== Glasba in ples ===
4.380

urejanj