Relikt (biologija): Razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 2 letoma
m
pp ref
(+)
m (pp ref)
'''Relikt''' je v [[biogeografija|biogeografiji]] in [[paleontologija|paleontologiji]] oznaka za [[populacija (biologija)|populacijo]] ali [[takson]], ki je danes znatno manj razširjen ali [[biotska raznovrstnost|raznovrsten]] kot v preteklosti. Reliktna populacija je geografsko omejen ostanek populacije, ki je v preteklih [[Geološka časovna lestvica|geoloških dobah]] poseljevala mnogo večji [[areal]], reliktni takson pa takson (npr. [[vrsta (biologija)|vrsta]]), ki je edini preostali predstavnik nekoč raznolike skupine organizmov.<ref>{{navedi knjigo |last1=Habel |first1=Jan C. |last2=Assmann |first2=Thorsten |last3=Schmitt |first3=Thomas |last4=Avise |first4=John C. |editor1-last=Habel |editor1-first=Jan Christian |editor2-last=Assmann |editor2-first=Thorsten |title=Relict species: Phylogeography and Conservation Biology |date=2010 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer-Verlag]] |location=Berlin |isbn=9783540921608 |pages=1-5 |url=http://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=vMTCbd_7qWUC&oi=fnd&pg=PA1#v=onepage&q&f=false |chapter=Relict Species: From Past to Future}}</ref>
 
Zgled za reliktno populacijo je [[rebrinčevolistna hladnikija]] (hladnikovka), ki raste samo na površini 4 km² na južnem in severnem robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] v [[Slovenija|Sloveniji]], medtem ko je pred zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]] njeno območje razširjenosti segalo daleč proti severu, a se je ob poledenitvi močno skrčilo. Torej gre za ''glacialni relikt'', hrati pa je [[endemit|endemična vrsta]] za Slovenijo oz. ožje za Trnovski gozd.<ref>{{navedi knjigo |lastfirst=Boško |firstlast=Čušin |year=2004 |chapter=''Hladnikia pastinacifolia'' Rchb. |editor-last=Čušin |editor-first=Boško |title=Natura 2000 v Sloveniji: Rastline |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |pages=107–113 |isbn=9789616500661 |cobiss=216298496}}</ref>
 
Reliktne vrste pogosto imenujemo »[[živi fosil]]i«, saj so med najbolj znanimi primeri tiste vrste, pri katerih obstaja bogat [[fosil]]ni zapis o sorodnikih, same pa so tako »eksotične« (drugačne od ostalih organizmov v svojem okolju), da velja prepričanje, da se od pradavnine niso nič spremenile. Med zgledi so drevo [[ginko]], plazilci rodu [[tuatara]], riba [[latimerija]] in drugi, vendar je izraz »živi fosil« običajno netočen, saj so lahko reliktne tudi novejše vrste, poleg tega pa so se te vrste od nastanka intenzivno razvijale in pridobile značilnosti, ki jih ločijo tudi od prednikov iz prejšnjih geoloških dob. Zato niso preprost ostanek preteklosti, ki bi lahko služil za primerjavo starodavne flore ali favne z današnjo, .<ref name="GrandcolasNattier2014">{{navedi revijo |last1=Grandcolas |first1=Philippe |last2=Nattier |first2=Romain |last3=Trewick |first3=Steve |title=Relict species: a relict concept? |journal=Trends in Ecology & Evolution |volume=29 |issue=12 |year=2014 |pages=655–663 |doi=10.1016/j.tree.2014.10.002}}</ref>