Teologija: Razlika med redakcijama

[[Slika:Sandro Botticelli 050.jpg|sličica|'''[[Avguštin iz Hipona|Sv. Avguštin iz Hipona]]''' (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo.]]

Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki [[Teološka fakulteta v Ljubljani|fakultet]] (ang. ''Faculty of Theology''), [[Semenišče|bogoslovnih semenišč]] (ang. ''Seminaries'') ali bogoslovnih šol (ang. ''Schools of divinity''). Ob koncu svojega izobraževanja študent lahko prejme nazive: doktor teologije (kratica: D.Div; ''Doctor Divinitas'' lat.) <ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Doctor_of_Divinity|title=Doctor of Divinity|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref>, magister teologije (kratica Th.M; ''Theologiae Magister'' lat.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Master_of_Theology|title=Master of Theology|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref>) ali diplomant teologije (kratica B.Div; ''Baccalaureus Divinitas).'' <ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Bachelor_of_Divinity|title=Bachelor of Divinity|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref>

Teologija v Sloveniji se kot humanistična znanost v okviru doktorskega, magistrskega in diplomskega študija poučuje na Teološki fakulteti z enotama v Ljubljani in Mariboru .<ref>{{Navedi splet|url=http://www.teof.uni-lj.si|title=Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Glavna stran|publisher=|last=|first=}}</ref>

Kot družboslovna znanost se religijske in kulturne študije poučuje tudi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v okviru doktorskega, magistrskega in diplomskega študija. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/kulturologija---kulturne-in-religijske-studije-2-stopnja|title=Kulturologija - kulturne in religijske študije|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Fakulteta za Družbene vede Univerze v Ljubljani|publisher=|last=|first=}}</ref>

Slovenska beseda ''Teologija'' izvira iz grške besede ''theologia'' (θεολογία)'', ki je zloženka iz besede ''Theos'' (Θεός)'','' kar pomeni ''Bog'' in besede ''-logia'' (-λογία)<ref>Primer tožilnika množinske oblike besede srednjega spola λόγιον; Glej: Walter Bauer, William F. Arndt, F. Wilbur Gingrich, Frederick W. Danker, ''A Greek-English Lexicon of the New Testament,''2nd ed., (Chicago and London: University of Chicago Press, 1979), 476. Primer besede λόγια v Svetem pismu nove zaveze glej: Apd 7,38; Rim 3,2 in 1 Pt 4,11.</ref>, ki med drugim pomeni tudi govor, pripoved, razlaga ali beseda.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292846/teologja?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=teologija|title=Teologija|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Slovenski etimološki slovar (via Fran.si)|publisher=Snoj, Marko|last=|first=}}</ref>

[[Avguštin iz Hipona]] je definiral latinsko besedo theologia kot "»''razlaganje in razpravljanje, ki zadeva Božje''"«<ref>{{Navedi knjigo|title=De Civitate Dei VIII.i.|last=Akvinski|first=Tomaž|publisher=De divinitate rationem sive sermonem|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|opis=}}</ref>. [[:en:Richard_Hooker|Richard Hooker]] je angleško besedo ''theology'' definiral kot "»znanost o božanskih rečeh"«<ref>http://anglicanhistory.org/hooker/3/368-377.pdf</ref>. Termin je seveda lahko uporabljen v različnih kulturnih in religijskih kontekstih prav tako pa tudi deli še naprej po disciplinah svojega študija.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Theology: An Introduction to the History of Christian Thought|last=McGrath|first=Alister|publisher=Oxford: Blackwell Publishers|year=1998|isbn=|location=|page=1-8|cobiss=}}</ref>

Teologija se začne s predpostavko, da božansko v neki obliki obstaja. Ta oblika je lahko fizična, nadnaravna, umska ali pa zadeva neko družbeno stvarnost. Dokaze za obstoj Boga je mogoče najti na podlagi lastne osebne duhovne izkušnje ali pa na podlagi izkušnjah drugih po svetu ali dokumentiranih zapisih drugih. Študij teh predpostavk ni del cele teologije, s tem se ukvarja [[:en:Philosophy_of_religion|filozofija religije]], čedalje bolj pa tudi [[:en:Psychology_of_religion|psihologija religije]] in [[:en:Neuroscience_of_religion|neuroteologija]]. Teologija na podlagi teh predpostavk s svojim študijem kot znanost cilja na dojemanje strukture Božjega in razumevanje izkušenj in konceptov povezanih z Božanstvom. Tako dojemanje se tudi pogojuje človekov odnos do življenja in njegova moralna dejanja. 
[[Slika:AlbertusMagnus.jpg|thumb|200px|[[Albert Veliki|'''Sv. Albert Veliki''']] (1206–1280), cerkveni učitelj, zavetnik rimskokatoliških teologov]]

Študij teologije lahko teologu pomaga globlje razumeti svojo religiozno tradicijo<ref>{{Navedi knjigo|title=Faith Seeking Understanding: An Introduction to Christian Theology|last=Migliore|first=Daniel L.|publisher=Grand Rapids: Eerdmans|year=2004|isbn=|edition=2.|location=|page=|cobiss=}}</ref>, drugo ali pa ga usposobi za raziskovanje narave božjega brez kakršnekoli osebne preference do določene religije. Teologija je lahko uporabljena za prepričevanje, spreminjanje ali upravičevanje verske tradicije, lahko pa je uporabljena tudi v namene primerjanja, izziva (prim. biblični kriticizem) ali oporekanja religijski tradiciji in svetovno-nazorskemu pogledu. Teologija daje teologu orodje, da naslovi sedanjo situacijo ali potrebo skozi versko tradicijo ali, da išče nove možne poti interpretiranja sveta. 

V 4.stoletju pr.Kr n. št. je ''Theologia'' pomenila "''govor o Bogu''", primer je zapis v Platonovi[[Platon]]ovi [https://web.archive.org/web/20080216173401/http://etext.library.adelaide.edu.au/mirror/classics.mit.edu/Aristotle/metaphysics.6.vi.html Republiki]. Aristotel je teoretično filozofijo razdelil v ''mathematike'', ''physike'' in ''theologike''. Zadnja kategorija je grobo ustrezala metafiziki, ki je po Aristotelu[[Aristotel]]u vključevala tudi govor o božanskem. 

Grški stoični viri, kot recimo latinski pisec [[Mark Terencij Varo]], razlikuje tri oblike govorjenja o božanskem: mitično (v kontekstu mitov grških bogov), razumsko (kot filozofska analiza bogov in kozmologij) in civilno (v kontekstu obredov in dolžnosti javnih verskih praznovanj). 

Pojem ''theologos'', je tesno povezan z besedo ''theologia'', pojavi se tudi v [[Sveto pismo|svetem pismu]], v knjigi Razodetja. ''Apokalypsis ionnoy toy theologoy'', "'Sporočil ga je po svojem angelu svojemu služabniku Janezu"'. Grške besede na tem mestu ne moremo razumeti kot "''Janezu teologu''", kakor bi se tudi dajalo prevajati v slovenščino, ampak kot besedo ali sporočilo dano Janezu - kot njemu, ki govori besede Boga, ''logoi toy theoy''. 

Tertulijan in Avguštin sledita Varrovi opredelitvi trojne rabe, čeprav ga Avguštin razume bolj preprosto kot zgolj razgrabljanjerazglabljanje ali razpravljanje, ki zadeva Boga. 

V virih Grškihgrških krščanskih virov, beseda ''theologia'' pomeni, navdihnjeno in razodeto vedenje in študij o bistveni naravi Boga. 

Latinski avtor [[Boetij]], ki piše v začetku 6.stoletja, besedo ''theologia'' uporabi za razmejitev od filozofije kot predmeta zgolj akademskega študija, ki se ukvarja z negibno in nestvarno realnostjo (za razliko od ''physica'', ki se ukvarja s stvarno in gibno realnostjo). Boetijeva definicija latinskega pojma je vplivala na razumevanje in uporabo v času srednjega veka.

V [[renesansa|renesansi]] se je pod vplivom Dantejeve[[Dante Alighieri|Dante]]jeve poezije prepojene z Florentinskoflorentinsko ''Platonistično mislijo'', zgodilo razlikovanje med "''poetično teologijo''" (''theologia poetica'') in "''razodeto oz. biblično teologijo"''. To razlikovanje je obudilo prizadevanje po filozofiji neodvisni od teološke avtoritete. 

Pod tem vplivom je beseda teologija v 14. stoletju, kot akademska disciplina in razumski študij Krščanskekrščanske doktrine vstopila v angleščino. V ožjem smislu je njena definicija že bila odkrita pri Boetiju in grških patrističnih avtorjih. Njihove razprave so zajemale študij lastnosti in opredelitve Božje narave. Danes je to podpodročje sistematične teologije - Bogoslovje, ki zajema ''[[pneumatologija|pneumatologijo'']] (vedo o Svetem duhu) in ''[[kristologija|kristologijo'']] (vedo o [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]).

Pojem ''Teologija'' je danes v prenešenemprenesenem smislu lahko mišljena tudi kot "»sistem teoretičnih principov, nepraktična ali ostra ideologija"«.