BilRodil se v tržaškima zakoncema. Oče je pripadnikbil [[Iredentizem|iredentističnega]]v gibanjaSenožečah žedirektor predpivovarne, [[prvažena svetovnase vojna|1.mu svetovnoje vojno]]v visoki nosečnosti pridružila, koda bi se umaknila tržaški pripeki. V krstni knjigi v Senožečah je živelzapisan kot Antonič. Tako se je, s strešico vred, nekajkrat tudi podpisal v začetnem dopisovanju z [[TrstBenedetto Croce|Benedettom Crocejem]]u. PoKo začetkuse vojneje začela 1. svetovna vojna, je prišel iz [[Pariz]]a, kjer je študiral, v [[Firence]] in maja 1915 stopil med [[Grenadirske enote|grenadirje]]. Med 1. svetovno vojno je v [[Trst]]u kot [[iredentizem|iredentist]] prostovoljno stopil v italijansko vojsko. Po vojni je diplomiralsam vložil zahtevek za poitaljanjenje priimka. Diplomiral in učil je v [[Pulj]]u in [[Neapelj|Neaplju]]. Po letu 1930 se je posvetil novinarstvu ter sodeloval z [[časopis]]oma ''Resto del Carlino'' in ''La Stampa''. V letih 1932-1937 je delal v Instituto di studi germanici v Rimu, kasneje pa je učil [[Nemščina|nemščino]] na [[Univerza v Padovi|Univerzi v Padovi]] in postajal vedno bolj očiten [[Antifašizem|protifašist]]. [[Pietro Badoglio|Badoglievi]] vladi se je ponudil kot posrednik za pogajanja s Slovenci. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] Italije se je pridružil odporniškemu gibanju. V letih 1944−1948 je bil predsednik organizacije Comitato giuliano in komisar pri Istituto per le relazioni con I'sterio. Od 1946 je v Rimu poučeval filozofijo zgodovine, od 1955 pa zgodovino moderne filozofije. Po njem je imenovana ulica v Trstu.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}</ref>
