Levičarstvo: otroška bolezen komunizma: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.235.196 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti Oznaka: vrnitev |
m →Povzetek dela: pp |
||
Vrstica 22:
Te opazke Lenin podkrepi z analizo zgodovine boljševiškega delovanja, pri kateri izpostavi, da so se ti velikokrat morali umakniti, sklepati kompromise in stopati v začasna zavezništva. Kot nekaj takšnih primerov navede začasno sodelovanje socialdemokratskega časopisa [[Iskra (Rusija)|Iskra]] z liberalcem [[Peter Struve|Petrom Struvom]] ter skupni nastop boljševikov in [[Eseri|eserjev (Socialistov-revolucionarjev)]] v [[Duma (parlament)|Dumi]] leta 1908; v obeh primerih to ni vplivalo na kritiko začasnih zaveznikov<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch08.htm|title=No Compromises?|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.
Pri zgodovini boljševiškega gibanja Lenin tudi izpostavi, da se je to borilo proti dvema pozicijama; na eni strani proti [[Oportunizem (marksizem)|oportunizmu]] (npr. [[menjševiki|menjševikom]]), na drugi strani pa proti »levim deviacijam« (sem vključi tudi [[anarhizem]]); slednjim v delu Lenin očita, da svoje prakse niso gradile na objektivni analizi razrednega stanja, kar je vodilo do pristopov, kot na primer terorizma (ki ga je Lenin označil za neučinkovitega). Za dve pomembni prelomnici boja z »levimi deviacijami« postavi leti 1908 in 1918; leta 1908 je spor zadeval vprašanje delovanja v Dumi, leta 1918 pa podpis [[Brest-litovski mir|Brest-litovskega miru]]<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch04.htm|title=The Struggle Against Which Enemies Within the Working-Class Movement Helped Bolshevism...|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.
Pri drugem vprašanju, ki zadeva uporabo zakonitih sredstev boja, kot na primer parlamentarnega boja in sodelovanja z reformističnimi sindikati, Lenin postavi podobno izhodišče kot pri prvem vprašanju, da je pomembno razlikovati med zavestjo [[komunistična partija|avantgarde]] in zavestjo [[Proletariat|delavskega razreda]]. Če je na primer parlament zastarela institucija za avantgardo (ker ne more razrešiti [[Razredni boj|razrednih nasprotij]] [[Kapitalizem|kapitalizma]] in ga bo potrebno zamenjati skupaj s kapitalizmom), to še ne pomeni, da velja isto tudi za delavske množice; isto velja za [[reformizem]]. Pri tem Lenin poda še dodaten komentar, da je revolucionarno vzdušje pomemben element za izvedbo revolucije, a sam na sebi ne zadostuje; »levim komunistom« očita, da se osredotočajo predvsem na revolucionarno vzdušje, ne vzamejo pa v zakup vprašanja, ali je v danih okoliščinah revolucionarni prevrat realno izvedljiv<ref name=":5" />.
|