Charles de Secondat, baron de Montesquieu: Razlika med redakcijama

Mislec Charles de Secondat, Baron de Montesquieu, največkrat omenjan kar kot Montesquieu, se je rodil na gradu Château de La Brède južno od Bordeauxa v Franciji. Bil je izjemno pomemben družbeni in politični komentator svojega časa ([[razsvetljenstvo]]).

 

 

 

V okoliščinah sodobnega režima je Montesquieu dajal prednost vladanju v obliki državnega sistema po vzoru angleške ustavne [[monarhija|monarhije]] in čeprav je njegova intepretacija doživela marsikatero kritiko je vseeno imel velik vpliv na ustanovitelje novih političnih skupnosti (predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]], na primer na [[James Madison|Jamesa Madisona]] in njegovo [[Ločitev oblasti]]).

 

 

"''Brez mešanega režima se bo zakon vedno prevesil v posebne interese določene skupine''", je vedno znova trdil in dokazoval. Zato je prvi striktno postavil ločnice med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo ter trdil, da ljudje nikoli ne bodo imeli svobode, če bo isti človek ali isto ''telo'' izvrševalo te tri oblasti - oblast uzakonjanja zakonov, oblast izvrševanja ljudskih odločitev in sodno oblast pri pravdah posameznikov. Nadalje je zapisal, da bi morala izvršna biti v [[monarh]]ovih rokah, ker ta veja vladavine zahteva hitrost in je bolje, da z njo upravlja en človek, kot več ljudi. [[Monarh]] mora tako odkloniti zakonodajno funkcijo, ki bi morda posegala v njegovo eksekutivno oziroma izvršno oblast, saj bi s tem prišlo do konflikta interesov. Lahko pa bi imel pravico veta in naj bi tudi nadziral vojsko. Obenem je vredno poudariti tudi, da je treba monarha, kot vse ostale akterje, zakonsko omejiti, da se ne bi vmešaval v zakonodajno, ki naj bi bila v rokah plemstva in ljudstva. Šlo bi torej za razdelitev v dva domova (skupščinska dvodomnost) - zgornji in spodnji - kar se še danes prakticira v nekaterih državah. Zakonodajna oblast tako naj ne bi imela v nadzoru samo izboljševanja in spreminjanja zakonov, ampak bi ohranila tudi nadzor nad davčno osnovo, po potrebi pa bi lahko tudi razpustila ali pa finančno omejila vojsko. Medtem, ko je [[John Locke|Locke]] imel sodstvo le za roko izvršne oblati, pa je Montesquieu poudaril, da mora biti sodstvo neodvisno za ohranitev pravic posameznikov. Njihove pravice ne morejo biti zajamčene, če lahko naletijo na ''"strašno oblast kombiniranega izrševalca, zakonodajalca, sodnika in porotnika"''.

Montesquieujeva analiza [[ločitev oblasti|ločitve oblasti]] ni bila niti pretirano sistematična, niti najbolje povezana, vendar je njegov "razglas po potrebi ustavne vlade" - se pravi potreba po razdelitvi politične oblasti v takšni meri, da se različne strani med seboj omejujejo - vsekakor pomemben korak naprej v [[legitimnost|legitimiranju]] demokratičnosti vladavine.

 

== Razdelitev vladavin ==

 

=== Republikanska ===

 

[[Demokracija]] se po Montesquieu lahko pokvari na dva načina, s čimer se izrodi v [[despotizem]]. V prvem primeru se ljudstvo ne podreja več ciljem in hotenjem države, ampak gledajo samo na svoje dobro in kako bi lahko živeli bolje na račun drugih. V drugem (duh skrajne enakosti) hočejo ljudje sami odločati namesto sodišč, ki so jih izbrali in jih ne spoštujejo več.

 

=== Monarhična ===

 

 

=== Despotska ===

 

== Zgledi in vpliv ==

== Pomembnejša dela ==

[[File:Lettres familieres a divers amis d'Italie.tif|thumb|''Lettres familieres a divers amis d'Italie'', 1767]]

 

== Sklici ==

 

== Viri ==

* Held, David (1989): ''Modeli demokracije''. Krt, Ljubljana. {{COBISS|ID=7642112}}

* Bok, Hilary (2003): ''Baron de Montesquieu, Charles-Louis de Secondat''. Dostopno preko: http://plato.stanford.edu/entries/montesquieu/ (povezava zadnjič preverjena 19. decembra 2009)

 

{{normativna kontrola}}