Kasander Makedonski: Razlika med redakcijama

Antipater pred svojo smrtjo leta 319 pr. n. št. regentstva v Makedoniji ni prenesel na Kasandra, ampak na generala Poliperhona, ki je služil [[Filip II. Makedonski|Filipu II.]] in [[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikemu]] na njegovih pohodih v Aziji. S tem dejanjem je verjetno želel pri [[diadohi]]h vzbuditi vtis, da nima nobenih dinastičnih ambicij.<ref>P. Green, ''Alexander the Great and the Hellenistic Age'', 2007, str. 35-36.</ref> Kasander se z očetovo odočitvijo ni strinjal in je takoj začel iskati [[Antigon]]ovo, [[Ptolemej I. Soter|Ptolemejevo]] in [[Lizimah]]ovo podporo. Poliperhonu je napovedal vojno, uničil njegovo ladjevje, v [[Atene|Atenah]] postavil na oblast Demetrija Falerskega in se leta 317 pr. n. št. razglasil za regenta. Po Olimpijini uspešni vstaji proti [[Filip III. Makedonski|Filipu III.]] konec istega leta, jo je Kasander začel oblegati v Pidni. Ko je mesto dve leti kasneje padlo, je dal Olimpijo usmrtiti, Aleksandra IV. in Roksano pa je konfiniral v Amfipolisu.

 

 

Kasandrova dinastija je vladala malo časa. Sin Filip je še istega leta umrl naravne smrti, sinova Aleksander in Antipater pa sta se skupaj s svojo materjo zapletla v uničujoče dinastične spore. Ko je Antiapter odstavil Aleksandra s položaja sokralja, je Aleksander prosil za pomoč [[Demetrij I. Makedonski|Demetrija I.]]. Demetrij je odstavil Antipatra in ubil Aleksandra in ustanovil svojo [[Antigonidi|Antigonidsko dinastijo]]. Preživeli Antipatridi, na primer Antipater Etezij, niso imeli dovolj moči, da bi ponovno prišli na prestol.