Jurij Gustinčič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Življenje, priznanja
m vrnitev sprememb uporabnika 46.164.51.165 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika IP 213
 
Vrstica 6:
== Življenje ==
===Zgodnja mladost (1921–1924)===
Jurij Gustinčič se je rodil [[Dragotin Gustinčič|Dragotinu Gustinčiču]] in Anici Lokar 30. avgusta 1921 v Trstu. Ker sta bila njegova starša [[komunist]]a in sta se zavzemala za oboroženo [[revolucija|revolucijo]] po zgledu [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], sta imela veliko težav zaradi pritiskov slovenskih oblasti. Zato so se pogosto selili. Družina je do leta 1922 živela na [[Vrdela pri Trstu|Vrdeli pri Trstu]], se nato za nekaj mesecev preselila v [[Idrija|Idrijo]] in za leto dni na [[Dunaj]] ter leta 1924 v [[Ljubljana|Ljubljano]].
 
===Življenje v Sovjetski zvezi (1932–1944)===
Zaradi simpatij do Sovjetske zveze in njenega voditelja [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]a se je družina leta 1932 preselila v [[Moskva|Moskvo]]. Tam je Jurij končal deset razredov skupne osnovne in srednje sovjetske šole. Včlanil se je v organizacijo sovjetske komunistične mladine [[Komsomol]]. Leta 1939 je vpisal študij zgodovine. Že pred vojno se je kot sin takrat vodilnega jugoslovanskega komunista zaposlil na [[Radio Moskva|Radiu Moskva]], ki je pripravljal oddajo tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. Po prodoru nemške armade pod poveljstvom [[nacizem|nacističnega]] voditelja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] do Moskve so vse ruske študente moskovske univerze napotili na [[fronta (vojaštvo)|fronto]], Jurija in druge otroke tujih in domačih komunističnih funkcionarjev pa evakuirali v [[Ašhabad]], glavno mesto [[Turkmenistan]]a. Od tam je bil Jurij poslan v [[Gruzija|Gruzijo]] in v [[Tbilisi]]ju je ponovno delal za Radio Moskva. Leta 1944 se je kot prostovoljec javil v [[jugoslovanska brigada Rdeče armade|jugoslovansko brigado v Rdeči armadi]]. Kot člana Komunistične partije so Jurija imenovali na mesto [[politkomisar]]ja. Njegov bataljon je bil iz Moskve poslan v [[Romunija|Romunijo]]. Iz [[Bukarešta|Bukarešte]] so jih napotili v [[Srbija|Srbijo]]. Po osvboditvi [[Beograd]]a se je nastanil v srbski prestolnici.
 
===Politična kariera===
Po vojni je njegov oče Dragotin postal visoki državni in partijski funkcionar. Jurij je dobil državno službo in bil jeseni 1945 poslan v [[London]] kot tolmač za [[ruščina|ruščino]] v jugoslovanski delegaciji na konferenci velikih sil, ko so razpravljali o [[tržaško vprašanje|tržaškem vprašanju]]. Da bi končal študij, se je leta 1946 vrnil v Moskvo, a študija ni končal. V Moskvi je delal za [[Boris Ziherl|Borisa Ziherla]], tamkajšnjega predstavnika [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije]]. Leta 1948 je z resolucijo [[Informbiro]]ja prišlo do spora med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]]. Jurij se je zato vrnil iz Moskve v Beograd. V letih 1948–1951 so ga v Zveznem sekretariatu za informiranje zaposlili kot načelnika oddelka [[Agitprop]]a za zunanjepolitično propagando.
 
===Novinarska kariera===
Glavni urednik beograjskega dnevnika [[Politika]] je leta 1951 zaposlil Gustinčiča kot novinarja zunanjepolitične redakcije. Leta 1955 so ga za devet let poslali za dopisnika v London. Iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]] je pošiljal zgodbe iz zasebnega življenja britanskih politikov, kar je bilo v komunistični Jugoslaviji novost, saj mediji takrat o zasebnem življenju politikov niso poročali. V Srbiji se je poročil in leta 1963 se mu je rodil sin Andrej Gustinčič. Leta 1967 je poročal iz [[Grčija|Grčije]], [[Turčija|Turčije]], [[Ciper|Cipra]] in [[Izrael]]a. Leta 1968 je bil eden od desetih jugoslovanskih novinarjev, ki so poročali o invaziji sovjetskih sil na [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Gustinčič je iz [[Praga|Prage]] poročal tudi za [[RTV Beograd]] in [[RTV Ljubljana]]. Leta 1969 so ga kot dopisnika Politike poslali v [[New York]], kjer je preživel 13 let. Po vrnitvi iz [[Združene države Amerike|ZDA]] se je v osemdesetih letih iz Beograda preselil v Ljubljano in se zaposlil na RTV Ljubljana. Deloval je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj. Leta 1985 se je upokojil, vendar je v drugi polovici osemdesetih let nadaljeval s predstavljanjem političnih komentarjev na RTV Ljubljana ter s pisanjem za srbski tednik [[Vreme (tednik)|Vreme]] in za hrvaški dnevnik [[Slobodna Dalmacija]]. Leta 1988 so mu podelili najvišjo jugoslovansko novinarsko [[nagrada Moše Pijadeja|nagrado Moše Pijadeja]]. Od leta 1995 je pisal tudi komentarje za slovenski tednik [[Mladina (časopis)|Mladina]].
 
Bil je eden izmed 571 podpisnikov ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''.
 
== Priznanja, nagrade in odlikovanja ==
 
=== Glej tudiPriznanje ===
Jurij Gustinčič je postal častni član mesta Ljubljana na mestni praznik osvoboditve Ljubljane 9. maja 2013.<ref>Ljubljana: glasilo Mestne občine Ljubljana {{COBISS|ID=56984832}}, letnik XIX, številka 5, maj 2014, str. 10</ref>
 
==Sklici==
{{sklici}}
 
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[Seznam slovenskih novinarjev]]