Kitajski zid: razlika med redakcijama

dodanih 1.396 zlogov ,  pred 8 meseci
delno dopolnjeno
m (vrnitev sprememb uporabnika 109.182.16.20 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo)
Oznaka: vrnitev
(delno dopolnjeno)
 
| locmapin = Kitajska
}}
'''Veliki kitajski zid''' ([[tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 長城; [[poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 长城; [[pinjin]]: ''Chángchéng''; na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] znan kot ''Veliki zid desettisočih [[li]]jev''<ref>10.000 ''li'' = 5760 km. V [[kitajščina|kitajščini]] 10.000 figurativno pomeni »[['neskončno]]«', zato vrednosti ne smemo jemati dobesedno, pač pa v pomenu »'neskončno dolg zid«'.</ref>, drugje pa kar '''Kitajski zid''') je starodavna kitajska [[fortifikacija]], zgrajena od konca [[14. stoletje|14. stoletja]] do začetka [[17. stoletje|17. stoletja]], za časa [[dinastija Ming|dinastije Ming]], s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred [[vpad]]inapadi [[Mongoli|mongolskih]] in [[Huni|hunskih]] plemen.
 
Uradna opredelitev tega, kar pomeni ''Veliki zid'', ni bila dogovorjena, zaradi česar je celoten potek zidu težko opisati v celoti.{{sfn|Hessler|2007|p=60}} Obrambne linije vsebujejo več raztežajev obzidja in jarkov, pa tudi posamezne trdnjave.
V Kitajski zid so bili vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletja pr. n. št.]] Kitajci gradili proti plenilskim pohodom [[nomad]]skih plemen iz današnje [[Mongolija|Mongolije]] in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Razteza se na dolžini kar 8851,8&nbsp;km <ref>http://www.chinadaily.com.cn/cndy/2009-04/20</ref>, od [[Šan-chaj-kuan]]a ob zalivu [[Bo hai]] na vzhodu, na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo, do [[Lop Nur]]a v jugovzhodnem delu [[Avtonomna pokrajina Sinkjang Uighur|pokrajine Sinkjang-Uighur]].
 
V Kitajski zid so bili vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletja pr. n. št.]] Kitajci gradili proti plenilskim pohodom [[nomadnomadi|nomadskih]]skih plemen iz današnje [[Mongolija|Mongolije]] in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Razteza se na dolžini kar 8851,8&nbsp;km <ref>http://www.chinadaily.com.cn/cndy/2009-04/20</ref>, od [[Šan-chajčaj-kuan]]a ob zalivu [[Bo hai]] na vzhodu, na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo, do [[Lop Nur]]a v jugovzhodnem delu [[Avtonomna pokrajina Sinkjang Šinjiang-Uighur |pokrajine Sinkjang-Uighur]].
 
Utrdbe Han se začnejo od prelaza Jumen in prelaza Jang, jugozahodno od mesta Dunhuang, v provinci Gansu. Razvaline najbolj oddaljenih mejnih postojank Han najdemo v Mamitu ('Konj izgubi pot') v bližini prelaza Jumen. Prelaz Džiaju, ki je v provinci Gansu, je zahodni konec velikega zidu Ming. Od prelaza Džiaju zid nepretrgano poteka navzdol po koridorju Heši in v puščave Ningšia, kjer vstopi v zahodni rob zanke Rumene reke na Jinčuan. Tu so bili postavljeni prvi večji odseki v času dinastije Ming skozi puščavo Ordos do vzhodnega roba zanke Rumene reke. Tam se na prelazu Piantou (t 偏頭 關, s 偏头 关, Piāntóuguān) v mestu Šinžou, provinca Šanši, se zid razcepi na dva, zunanji Veliki zid (t 外 長城, s 外 长城, Wài Chǎngchéng) pa se razteza vzdolž meja notranje Mongolije s Šanšijem v provinci Hebei in notranji Veliki zid (t 內 長城, s 內 长城, Nèi Chǎngchéng), ki teče jugovzhodno od prelaza Piantou, približno 400 km in teče preko pomembnih prelazov, kot je prelaz Pingšing in prelaz Janmen, preden se pridružita zunanjemu Velikemu zidu v Sihaije (四海 冶, Sìhǎiyě), v pekinškem okrožju Janqing.
 
== Legende ==
Po legendi naj bi v Kitajski zid kar zazidali trupla delavcev, ki so zaradi prenapornega dela umrli na njem. Zato zidu rečemo tudi zid žalosti in krvi. Sicer pa v njegovi notranjosti niso odkrili nobenih človeških ostankov.
 
32.545

urejanj