Mahnovščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog, pravopis, +ktgr
m še
Vrstica 11:
Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovije je uspelo sovjetu Svobodnega teritorija ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila.
 
V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile MakhnoveMahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Svobodnenmu teritoriju prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovia sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki.
 
Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Svobodnega teritorija, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovia je bila razpuščena 10. aprila 1921.
 
Ostanki MakhnoveMahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]].
 
[[Kategorija:Anarhizem]]