Hagija Sofija: razlika med redakcijama

dodanih 771 zlogov ,  pred 1 letom
dp, posodobitev
m (karta)
(dp, posodobitev)
{{otheruseszapomen|vzhodnorimsko cerkev z istim imenom v Solunu|Hagija Sofija v Solunu}}
 
{{Infopolje Zgradba
|name = Hagija Sofija
}}
 
'''[[Cerkev]]Hagija svete Božje modrostiSofija''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), nekoč '''Cerkev svete Božje modrosti''' in zdaj uradno '''Velika mošeja Hagija Sofija''' je nekdanja [[patriarhat|patriarhalnapatriarh]]alna [[bazilika]], kasnejšnjain zdajšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]], nekdaj prestolnici Vzhodnega[[Bizantinsko rimskegacesarstvo|Bizantinskega imperijacesarstva]] Konstantinoplu (Carigradu).
[[File:Hagia Sophia exterior 2007 002.jpg|thumb|300x300px|Hagija Sofija s Trga sultana Ahmeta (nekdanjega Avgusteja)]]
'''[[Cerkev]] svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).
 
Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila v petih letih do leta [[537]]. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje [[Seznam bizantinskih cesarjev|vzhodnorimskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredilivzporedno vs muzej.siceršnjo Veljasekularizacijo zadržave enopreuredili najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamuv [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescamuzej]]. VčasihJulija jo2020 celoje imenujejonato osmoturški predsednik [[čudoRecep svetaTayyip Erdoğan]]. Vpodpisal zadnjemodlok, časus obstajakaterim pobuda,je daznova sepostala spetmošeja.<ref>{{navedi preuredinovice v cerkev|url=https://www.dnevnik.si/1042933846 Za|title= vzhodnorimskoHagija cerkevSofija zpo istim86 imenomletih vspet Solunumošeja glejte|last=Šorl stran|first=Mihael |date=2020-07-10 |work=[[HagijaDnevnik Sofija v Solunu(časopis)|Dnevnik]]., |accessdate=2020-08-05}}</ref>
 
Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je v sklopu zgodovinskih predelov Istanbula vključena na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].<ref>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/list/356 |title=Historic Areas of Istanbul |work=World Heritage List |publisher=UNESCO |accessdate=2020-08-05}}</ref> Včasih jo imenujejo celo osmo [[Sedem čudes starega veka|čudo sveta]].
 
== Arhitektura ==
[[File:Hagija Sofija SLOVENSKO, merilo 1 140.png|thumb|300x300pxleft|Tloris]]
Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]]. Notranjost [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi [[steber|stebri]]. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] izjavil "Solomon, prehitel sem te!" Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske [[romanika|romanike]] in [[Gotika|gotike]] gradili tudi več stoletij. Do izgradnje katedrale v [[Sevilja|Sevilji]] 1000 let kasneje, je Hagija Sofija ostala tudi največja [[Krščanstvo|krščanska]] cerkev sveta.
[[File:Hagia Sophia exterior 2007 002.jpg|thumb|300x300px|Hagija Sofija s Trga sultana Ahmeta (nekdanjega Avgusteja)]]
Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]]. Notranjost [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi [[steber|stebri]]. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] izjavil "Solomon, prehitel sem te!" Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske [[romanikaromanska arhitektura|romanike]] in [[Gotikagotska arhitektura|gotike]] gradili tudi po več stoletij. DoVse do izgradnje katedrale[[Stolnica svete Marije, Sevilja|stolnice sv. Marije]] v [[Sevilja|Sevilji]] 1000 let kasneje, je bila Hagija Sofija ostala tudi največja [[Krščanstvo|krščanska]] cerkev svetana svetu.
 
Arhitektura, ki predstavlja vrh poznoantične arhitekture, je znana zaradi svojega vpliva na arhitekturo pravoslavnih kot tudi katoliških krščanskih cerkva in tudi [[Mošeja|islamskih mošej]].
 
[[File:Hagija Sofija SLOVENSKO, merilo 1 140.png|thumb|300x300px|Tloris]]
Prostoren interjerinterier ima razčlenjeno strukturo. Cerkveno [[Cerkvena ladja|ladjo]] pokriva središčna [[kupola]], katere svetla višina stropa od tal je 55,6 m. Kupola je postavljena na lanterno (svetlobnico), sestavljeno iz štiridesetih oken. Notranjost strukture je pokrita z večbarvnimi kamni, marmorji, poslikavami in zlatimi [[mozaik|mozaiki]]i.
 
[[Kategorija:Bizantinska umetnost]]
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Hagia Sophia|Hagija Sofija}}
* {{official}}
 
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Bizantinska arhitektura]]
[[Kategorija:Cerkve v Turčiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 537]]
[[Kategorija:Konstantinopel]]
[[Kategorija:Muzeji v Turčiji]]
{{normativna kontrola}}