Enmerkar in gospodar Arate: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m slog
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Povzetek: nadaljevanje
Vrstica 17:
 
: ''"Tistega dne, ko ne bo nobene kače, ko ne bo nobenega škorpijona, ko ne bo nobene hijene, ko ne bo nobenega leva, ko ne bo ne psa ne volka, ko ne bo strahu in trepeta, človek ne bo imel tekmeca! V tistem času lahko deželi Šubur in Hamazi, in Sumer, velika gora mojega veličastja, v katerem se govori veliko jezikov, in Akad, dežela, ki ima vse, kot se spodobi, in Martu, ki počiva v varnosti - celotno vesolje, dobro varovani ljudje - vsi skupaj nagovorijo Enlila v enem samem jeziku! Kajti takrat bo ambicioznim gospodom, ambicioznim knezom, ambicioznim kraljem Enki, gospodar obilja in neomajnih odločitev, modri in vsevedni gospodar dežele, božji strokovnjak, izbran za modrost, gospodar Eriduja, spremenil govor v njihovih ustih, da bo govor človeštva resnično en sam".''<ref>[ http://etcsl.orinst.ox.ac.uk/section1/tr1823.htm ''The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature'']. Pridobljeno 5. avgusta 2020.</ref>
 
Glasnik je odšel v Arato, predal kralju Enmerkarjevo sporočilo in ga prosil, naj mu da odgovor, da ga bo prenesel Enmerkarju. Slednjega je imenoval ''"njegov poganjek z lesketajočo brado, ki ga je povrgla krepka krava v gorah sijočega [[me]], ki se je postavil na noge na zemlji Arate, ki je sesal iz vimena močne krave, ki je primeren za vladarja v Kulabi"''.
 
Kralj Arate mu je odgovoril, da podreditev Uruku ne pride v poštev, ker je Inana izbrala njega za ta položaj in mu dala oblast. Glasnik je nato razkril, da ima Inana v Uruku svoj tempelj in je Enmerkarju celo obljubila, da se mu bo Arata poklonila.
 
Uničen zaradi te novice, je gospodar Arate končno odgovoril, da je več kot pripravljen na vojaško tekmovanje z Urukom, za katerega je menil, da se po moči ne more kosati z njim. Pokorščino je bi pripravljen sprejeti pod pogojem, da mu Enmerkar pošlje ogromno količino ječmenovega zrnja in da ga Inana prepriča, da je zapustila Arato in potrdi svojo pripadnost Uruku.
 
Glasnik se je z odgovorom vrnil k Enmerkarju, ki je naslednji dan v Arato poslal ječmen in glasnika z zahtevo po še več draguljih.
 
Ponosni gospodar Arate je zahtevo zvrnil in namesto tega prosil Enmerkarja, naj mu on izroči dragocene kamne. Ko je Enmerkar to slišal, je porabil deset let za krašenje svojega žezla in ga nato s svojim glasnikom poslal v Arato. Gospodar Arate se je prestrašil, ker je spoznal, da ga je Inana resnično zapustila, vendar je predlagal, da se prvaka obeh mest spopadeta mož na moža. Izid spopada bo končal diplomatski spor med obema vladarjema. Kralj Uruka je sprejel njegov izziv in zahteval od Arate bogate daritve za tempelj v Uruku, sicer bo Arato uničil in razselil prebivalce. Ker si glasnik ni mogel zapomniti vseh kraljevih zahtev, je Emnerkar iznašel izjemno rešitev: zahteve je napisal na tablice. Glasnik je ponovno ''"preko sedmih gora"'' odnesel tablice kralju Arate. Ko je slednji poskušal prebrati Enmerkarjevo sporočilo, je bog neurja [[Iškur]] poslal obilen dež, da sta skalili divja [[pšenica]] in [[čičerika]], ki so ju nato prinesli kralju. Ko je kralj to videl, je razglasil, da Inana sploh ni zapustila Arate in se proglasil za zmagovalca.
 
V nadaljevanju besedila je veliko praznin in manjkajočih vrstic, da je nadaljevanje dogodkov nejasno. Vse kaže, da se je spor končal z Enmerkarjevim triumfom. Inana ga je morda postavila na prestol Arate, prebivalci Arate pa so plačevali davek in prispevali gradivo za gradnjo ''Apsûja''.
Zdi se, da se besedilo Enmerkar in gospodar Arate nadaljuje z epom ''[[Enmerkar in En-suhgir-ana]]''.
 
==Sklici==