Blejski otok: Razlika med redakcijama

Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo – [[neolitik]], vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna [[ribolov|ribiška]] postojanka. Na otoku je arheološko potrjenih tudi več ostalin stavb, med katerimi sta dve iz zgodnjega srednjega veka.<ref>{{Navedi knjigo|title = K dataciji zgodnjesrednjeveške cerkvene arhitekture na Slovenskem|last = Šribar|first = |publisher = Arheološki vestnik|year = 1972|isbn = |location = |page = 12|cobiss = }}</ref><ref>Uradni list. Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena, člen št.2)</ref> Arheološka izkopavanja pod temelji najstarejše zgodnjesrednjeveške cerkve so odkrila obrise lesene pravokotne stavbe, ki bi po izsledkih izkopavanj lahko segala še v čas zgodnjega srednjega veka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title = Bejski otok – Oris zgodovine|last = Šribar|first = |publisher = Bled|year = 1971|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> Zaradi kronološke umestitve stavbe arheološka znanost dopušča možnost, da bi na otoku lahko pred tem nekoč stalo starejše predkrščansko svetišče. Ob materialnih najdbah so arheologi na otoku našli tudi zgodnjesrednjeveško grobišče, ki sega v 9. stoletje, s 124 dokumentiranimi skeletnimi pokopi.<ref name=":0" />

 

 

Arheolog [[Andrej Pleterski]], ki raziskuje tako imenovano »sveto pokrajino«, je otok hipotetično povezal še z dvema prostorskima točkama, [[Dobra gora|Dobro goro]] in [[Gradiška|Gradiško]]. Skupaj naj bi te točke sestavljale »sveti trikotnik« z obrednim kotom 23°. To je kot med Zemljino osjo in ravnino Zemljine orbite okoli sonca, kar je navidezna razlika v višini sonca v času enakonočja in obeh sončnih obratov. S smiselno urejeno pokrajino naj bi si slovanski naseljenci uredili kultni prostor.<ref>Pleterski, A: Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih. - Zgodovinski časopis 50, št. 2, 1996</ref><ref>Makarovič, J.: Od Črne boginje do Sina božjega : slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov. - Dipartimento di linguistica, Universita degli studi di Pisa, 1998</ref><ref name=":1">Pleterski A. Kulturni genom: prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe. Ljubljana: Založba ZRC, 2014.</ref> Pripovedno izročilo, ki bi dokazovalo tovrstno topografsko umestitev se ni ohranilo.