|
| map =
| map_image = Ecoregion PA0814.svg
| map_caption = Stepa se razprostira približno od reke DneprDneper do reke Ural
<!-- Location -->
| location =
| embed =
}}
[[File:Філія ЛПЗ НАНУ "Стрільцівський степ" Stipa tirsa (ЧКУ).jpg|thumb|Strelcovskaja stepa, zaščiteno območje v MilovskiMilovskem rajonrajonu v LuganskaLuganski oblastoblasti, Ukrajina. V stepi pogosto v začetku poletja prevladuje trava bodalica ''Stipa''.]]
[[File:Цветение тюльпанов.jpg|thumb|''Tulipa suaveolens'' je med najbolj značilnimi spomladanskimi cvetovi Pontsko-kaspijski stepi.]]
'''Pontsko-kaspijska stepa''', '''Pontska stepa''' ali '''Ukrajinska stepa''' je prostrana [[stepa]], ki se razteza od severnih obal [[Črno morje|Črnega morja]] (v antiki se je imenoval ''Euxeinos Pontos'' [Εὔξεινος Πόντος]) daleč proti vzhodu oddo [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], od [[Dobrudža|Dobrudže]] na severovzhodnem kotu [[Bolgarija|Bolgarije]] in jugovzhodne [[Romunija|Romunije]], prek [[Moldavija|Moldavije]] in vzhodne [[Ukrajina|Ukrajine]] čez ruski severni [[Kavkaz]], nižinske regije [[Volga|Volge]] do zahodnega [[Kazahstan]]a. Je del večje [[Evrazijske stepe]], in meji na vzhodu na [[Kazaška stepa|Kazaško stepo]]. Je del [[Palearktika|palearktičnih]] zmernih [[travišče|travišč]], [[savana|savan]] in grmičevja, [[ekoregija|ekoregije]] [[biom]]a travinj in grmičevja.
Območje ustreza Kimeriji, Skitiji in Sarmatiji klasične antike. Skozi več tisočletij so stepo uporabljala številna plemena [[Evrazijski nomadi|nomadskih konjenikov]], od katerih so mnoga osvojila dežele v naseljenih regijah Evrope ter v zahodni in južni Aziji.
Izraz Ponto-kaspijska regija se v [[biogeografija|biogeografiji]] uporablja za rastline in živali teh step ter živali Črnega morja, Kaspijskega jezera in Azovskega morja. Genetske raziskave so to območje opredelile kot najverjetnejše mesto, kjer so prvič udomačili konja.<ref>{{cite web|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2009/04/090423142541.htm|title=Mystery Of Horse Domestication Solved?|author=|date=|website=sciencedaily.com|accessdate=3 April 2018}}</ref>.
Po najbolj razširjeni teoriji v indoevropskih študijah, ki se imenuje ''[[Kurganska hipoteza]]'', je bila Pontsko-kaspijska stepa domovina govorcev [[Indoevropski prajezik |indoevropskega prajezika]]. <ref>{{cite book| title=The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World| author=David W. Anthony| isbn=9781400831104| publisher=Princeton University Press| date=2010-07-26}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/early/2015/02/10/013433|title=Massive migration from the steppe is a source for Indo-European languages in Europe|first1=Wolfgang|last1=Haak|first2=Iosif|last2=Lazaridis|first3=Nick|last3=Patterson|first4=Nadin|last4=Rohland|first5=Swapan|last5=Mallick|first6=Bastien|last6=Llamas|first7=Guido|last7=Brandt|first8=Susanne|last8=Nordenfelt|first9=Eadaoin|last9=Harney|first10=Kristin|last10=Stewardson|first11=Qiaomei|last11=Fu|first12=Alissa|last12=Mittnik|first13=Eszter|last13=Bánffy|first14=Christos|last14=Economou|first15=Michael|last15=Francken|first16=Susanne|last16=Friederich|first17=Rafael Garrido|last17=Pena|first18=Fredrik|last18=Hallgren|first19=Valery|last19=Khartanovich|first20=Aleksandr|last20=Khokhlov|first21=Michael|last21=Kunst|first22=Pavel|last22=Kuznetsov|first23=Harald|last23=Meller|first24=Oleg|last24=Mochalov|first25=Vayacheslav|last25=Moiseyev|first26=Nicole|last26=Nicklisch|first27=Sandra L.|last27=Pichler|first28=Roberto|last28=Risch|first29=Manuel A. Rojo|last29=Guerra|first30=Christina|last30=Roth|first31=Anna|last31=Szécsényi-Nagy|first32=Joachim|last32=Wahl|first33=Matthias|last33=Meyer|first34=Johannes|last34=Krause|first35=Dorcas|last35=Brown|first36=David|last36=Anthony|first37=Alan|last37=Cooper|first38=Kurt Werner|last38=Alt|first39=David|last39=Reich|date=10 February 2015|journal=bioRxiv|pages=013433|accessdate=3 April 2018|via=biorxiv.org|doi=10.1101/013433|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{Cite journal | doi=10.1038/nature14507| pmid=26062507| title=Population genomics of Bronze Age Eurasia| journal=Nature| volume=522| issue=7555| pages=167–172| year=2015| last1=Allentoft| first1=Morten E.| last2=Sikora| first2=Martin| last3=Sjögren| first3=Karl-Göran| last4=Rasmussen| first4=Simon| last5=Rasmussen| first5=Morten| last6=Stenderup| first6=Jesper| last7=Damgaard| first7=Peter B.| last8=Schroeder| first8=Hannes| last9=Ahlström| first9=Torbjörn| last10=Vinner| first10=Lasse| last11=Malaspinas| first11=Anna-Sapfo| last12=Margaryan| first12=Ashot| last13=Higham| first13=Tom| last14=Chivall| first14=David| last15=Lynnerup| first15=Niels| last16=Harvig| first16=Lise| last17=Baron| first17=Justyna| last18=Casa| first18=Philippe Della| last19=Dąbrowski| first19=Paweł| last20=Duffy| first20=Paul R.| last21=Ebel| first21=Alexander V.| last22=Epimakhov| first22=Andrey| last23=Frei| first23=Karin| last24=Furmanek| first24=Mirosław| last25=Gralak| first25=Tomasz| last26=Gromov| first26=Andrey| last27=Gronkiewicz| first27=Stanisław| last28=Grupe| first28=Gisela| last29=Hajdu| first29=Tamás| last30=Jarysz| first30=Radosław| displayauthors=29| url=https://depot.ceon.pl/handle/123456789/13155}}</ref><ref>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/early/2015/03/13/016477|title=Eight thousand years of natural selection in Europe|first1=Iain|last1=Mathieson|first2=Iosif|last2=Lazaridis|first3=Nadin|last3=Rohland|first4=Swapan|last4=Mallick|first5=Bastien|last5=Llamas|first6=Joseph|last6=Pickrell|first7=Harald|last7=Meller|first8=Manuel A. Rojo|last8=Guerra|first9=Johannes|last9=Krause|first10=David|last10=Anthony|first11=Dorcas|last11=Brown|first12=Carles Lalueza|last12=Fox|first13=Alan|last13=Cooper|first14=Kurt W.|last14=Alt|first15=Wolfgang|last15=Haak|first16=Nick|last16=Patterson|first17=David|last17=Reich|date=14 March 2015|journal=bioRxiv|pages=016477|accessdate=3 April 2018|via=biorxiv.org}}</ref>
== Geografija in ekologija ==
PontskaPontsko-kaspijska stepa obsega območje 994.000 kvadratnih kilometrov Evrope, ki sega od Dobrudže v severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, čez južno Moldavijo, Ukrajino, Rusijo in severozahodni Kazahstan do [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]]. PontskaNa stepaseveru je na severu omejena z vzhodnoevropsko gozdno stepo, prehodnim območjem mešanih travišč in širokolistnih in mešanih gozdov zmernih predelov.
Na jugu se pontska stepa razprostira do Črnega morja, razen [[Krimsko gorovje|Krimskega gorovja]] in zahodnega Kavkaza, ki meji na morje, kjer krimski submediteranski gozdni kompleks določa južni rob stepe. Stepa se razprostira na zahodni obali Kaspijskega jezera v ruski regiji Dagestan, bolj suha [[Kaspijska depresija |Kaspijska nižinska puščava]] leži med pontsko stepo ter severozahodnim in severnim bregom Kaspijskega območja. [[Kazaška stepa]] veže pontsko stepo proti vzhodu.
Ponto-kaspijska morja so ostanki Turgajskega morja, podaljšek [[Paratetida |Paratetide]], ki je segala južno in vzhodno od Urala in v [[mezozoik]]u in [[kenozoik]]u pokrivala večji del današnjega Zahodnosibirskega nižavja.
== Predzgodovinske kulture ==
* [[Kultura linearne trakaste keramike]] 5500–4500 pr. n. št.
* [[Kultura Cucuteni-Tripolje]] 5300–2600 pr. n. št.
* [[Hvalinska kultura]] 5000–3500 pr. n. št.
* [[Kultura Srednji Stog]] 4500–3500 pr. n. št.
* [[Kultura Jamna]] / [[Kurganska hipoteza|Kurgan]] 3500–2300 pr. n. št.
* [[Katakombska kultura]] 3000–2200 pr. n. št.
* Kultura Srubna 1600–1200 pr. n. št.
* Novočerkaska kultura 900–650 pr. n. št.
| 