RMS Lusitania: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zm05gamer (pogovor | prispevki)
pp, slika iz zbirke
Zm05gamer (pogovor | prispevki)
Vrstica 84:
Skoraj takoj po torpediranju je posadka začela polniti reševalne čolne s potniki vendar je bilo zaradi ladijskega nagiba in hitrega potapljanja ladje, premalo časa, da bi spustili vse čolne. Od 48 reševalnih čolnov jih je bilo v vodo uspešno spuščenih le 6 čolnov. Osemnajst minut po torpediranju je krma s propelerji gledala ven iz vode, ko je premec potonil in zaradi plitve vode udaril v morsko dno, se je potopila še krma. Ob 14:28 je Lusitania dokončno potonila pod valovi [[Keltsko morje|Keltskega morja]]. Tako, kot pri [[Potop ladje RMS Titanic|potopu]] [[RMS Titanic|Titanica]], je tudi pri potopu Lusitanie večina ljudi, ki so po potopu ostali v hladni vodi, zaradi nizke temperature vode 11 °C, padla v nezavest in utonila. V urah po potopu so irski reševalci in irski ribiči, ki so slišali klice v sili z Lusitanie, rešili 768 ljudi, trije moški pa so pozneje umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli med potopom. Preživelo je 765 ljudi, medtem, ko je v potopu umrlo 1,198 ljudi.
 
Britanski potniški prekooceanski parnik HMS Juno se je odzval na klice v sili z Lusitanie in je preživele odpeljal v pristanišče v Queenstownu (danes [[Cork]]). Že naslednje jutro so se po svetu razširile novice o nesreči. Medtem, ko je v potopu umrlo veliko Britancev in Kanadžanov, je v potopu umrlo tudi 128 američanov. MednjimiMed njimi so bili pisatelj in založnik [[Elbert Hubbard]], gledališki producent [[Charles Frohman]], večmilijonarski poslovnež [[Alfred Gwyne Vanderbilt]] in predsednik ladjedelnice [[Newport News Shipbuilding]] Alberd L. Hopkins.
 
Po zdajšnjih podatkih ni bilo med rešenimi in žrtvami nobenih slovencev.