Do poznega leta 1541 je kraljičina strastna preteklost priplavala na površinopovršje zahvaljujoč Johnu Lascellesu, protestantu, čigar sestra je služila kot služkinja vojvodinji Norfolški in je tako bila priča Katarininemu mladostnemu odnosu. Lascelles je o tem obvestil [[Thomas Cranmer|Thomasa Cranmerja]], nato canterburyjskega nadškofa in Henrikove tesne svetovalce.
Cranmer se je zavedal, da bi vsakivsak dokazidokaz glede njenega zakona s Francisom razveljavilirazveljavil Katarinin zakon s Henrikom, in dal 1. novembra 1541 med mašo Vseh svetih Henriku pismo,kiz je vsebovalo obtožbeobtožbami proti kraljici. Spočetka Henrik je na začetku zavrnil verovati tem obtožbam protini Katariniverjel in je odredilukazal Cranmerju, da boljenaj razišče problemzadevo. Čez nekaj dni sta Dereham in Culpepper po mučenju v [[Tower of London|Towru]] pričalapriznala o zvezizvezo s Katarino, innašli Katarininempa ljubezenskemuso pismutudi poslanemKatarinino ljubezenskemo pismo Culpepperju. Katarina je bila obtožena zarote, vendar ni nikoli priznala, celo duhovniku ne nekaj ur pred usmrtitvijo, da je izdala kralja.<ref name="englishhistory"/>
[[Slika:Tower Of London Traitors' Gate Seen From The River.jpg|left|thumb|250px|[[Tower of London]], kjer je bila angleška aristokracija obtožena zarote proti vladarju.]]
