Lavantinska škofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 41:
==Zgodovina==
Slovensko ozemlje severno od [[Drava|Drave]] je po razmejitvi cesarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 811 v misijonsko in cerkvenoupravno pripadlo [[Salzburg|Nadškofiji Salzburg]], južno od Drave pa [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]].<ref>Rybar Miloš, 750 let lavantinske škofije</ref> Salzburški nadškofje so na svojem obširnem ozemlju ustanovili več podložnih škofij, tako npr. leta 1070 [[krška škofija|Krško (sedanjo Celovško) škofijo]], v 13. stoletju pa kar tri škofije. Nadškof [[Eberhard II.]] je leta 1216 ustanovil škofijo Chiemsee na [[Bavarska|Bavarskem]] in leta 1218 [[Sekovska škofija|Sekovsko škofijo]], t.j. predhodnico današnje [[Gradec|graške]] škofije.
Nadškof Eberhard II. je že leta 1225 pridobil soglasje papeža Honorija III. (1216-1227) za ustanovitev lavantinske škofije, tako je lahko 10. maja 1228 v [[Salzburg]]u podpisal listino o ustanovitvi.<ref>Ožinger Anton, Zgodovina Lavantinsko-Mariborske škofije</ref> <ref>Ustanovitev lavantinske škofije [http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/shs2010_2-3.pdf]</ref>. Tedanje cerkvenopolitične razmere so bile take, da je Avstriji in Štajerski od l. 1198 do 1220 vladal Leopold III. (VI.), ki ga je zelo motilo, da v svojih deželah ni imel lastne škofije, temveč je celotna Avstrija spadala pod Passausko škofijo, okolica Dunajskega Novega Mesta ter Štajerska pa pod Salzburško nadškofijo. Leopold je na vsak način hotel vsaj Dunaj odtrgati oblasti passauskega škofa in naa Dunaju ustanoviti lastno škofijo. Pri papežu je svoj načrt utemeljeval zlasti s tem, da je passuska škofija preobsežna in skoraj je že dosegel, da dobi na Dunaju lastno škofijo, ker pa ni hotel ali ni mogel zanjo kot fevdni gospod prispevati denarja za dotacijo nove škofije, je njegov načrt propadel.
| |||