Slovensko planinsko društvo: Razlika med redakcijama

'''Slovenski planinsko društvo''' ([[kratica]] '''SPD''') je nekdanje [[društvo]] [[Slovenci|slovenskih]] [[planinec|planincev]], ki je delovalo od zadnjega desetletja [[19. stoletje|19. stoletja]] do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

 

Četudi Slovenci smo in bomo ostali planinski narod, tako kot drugod, pred sto in več leti, hoja po gorah ni bila nekaj samoumevnega, in le redki posamezniki so imeli veselje do potovanja po gorskem svetu. V gore so hodili zgolj tisti, ki so živeli v njihovi bližini, z izjemo redkih botanikov, iskalcev rudnin, lovcev ipd... V narodnem govoru se še danes zrcali tedanja ljudska filozofija »Gora ni nora, nor je tisti, kdor gre gor!« Tudi [[Švicarji]], ki jih obdajajo še bolj visoke gore od naših, so še pred razmahom gorskega [[Turizem|turizma]] govorili: »Do 1600 metrov gredo krave, do 2000 metrov koze, do 2500 metrov gamsi, višje pa samo norci.«

{{glavni|Gorništvo}}

 

Slovenska gorniška zgodovina se je začela z [[Valentin Stanič|Valentinom Staničem]] (1774-1847), več kot 200 let nazaj. Po [[Alpe|Alpah]] je plezal iz veselja za neznanim, spotoma pa opravil še nekatere meritve višin.

== Osrednje društvo in podružnice ==

Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice, ustanovljene po vsej slovenski pokrajini, po drugi strani pa je skrbelo za potrebe [[Planinec|planincev]] na širšem [[Ljubljana|ljubljanskem]] območju. Društvo je vodil in upravljal osrednji odbor SPD, na čelu katerega je bil izvoljeni predsednik, ki je bil hkrati tudi predsednik Osrednjega društva SPD v Ljubljani.

[[Slika:Fran Kocbek - Savinske planine.pdf|250px|desno]]

 

[[Slika:Otvoritev Triglavske koče, 1896.jpg|250px|thumb|levo|Otvoritev Triglavske koče na Kredarici (1896)]]

Leta 1895 je društvo začelo izdajati [[Planinski vestnik]], 1900 je uredilo vprašanje slovenskih gorskih vodnikov in 1912 ustanovilo prvo postajo [[Gorska reševalna zveza Slovenije|Gorske reševalne službe]]. Do začetka [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] je SPD imela 26 podružnic s 3337 člani.

 

=== Delovanje v Kraljevini Jugoslaviji===

== Nekatere znane osebnosti Slovenskega planinskega društva ==

* dr. [[Klement Jug]] (1898-1924) je bil v gorah drzen in iznajdljiv, premagoval je steno za steno in dal Slovencem temelje alpinistične etike in narodno samozavest.

* [[Joža Čop]] (1893-1975) je premišljeno in manj zaletavo raziskoval [[Triglav|triglavsko steno]] in druge stene v Julijcih ter bil vodnik drugim gornikom in reševalec.

* [[Pavel Kunaver]] (1889-1988), je bil vsestranski gornik, [[smučar]], [[astronom]] in [[jamar]], [[slikar]] in fotograf, naravovarstvenik, predvsem pa vzgojitelj.

 

== Planinsko društvo Slovenije in Planinska zveza Slovenije ==

 

* [[Slovensko planinsko društvo Celovec]]

== Sklici ==

{{opombe}}

 

== Viri ==

* Deržaj, Matjaž: ''Planinski pozdrav; Ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva'', Ljubljana, Založba Mladika, 1993, {{COBISS|ID=33458944}}

 

== Glej tudi ==

* [[Drenovci]]

* [[Jakob Aljaž]]

 

[[Kategorija:Planinska društva v Sloveniji]]

[[Kategorija:Ustanovitve leta 1893]]

[[Kategorija:Ukinitve leta 1946]]