Črni močeril: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m sklon |
m NPOV, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 17:
}}
'''Črni močeril''' ali '''črna človeška ribica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Proteus anguinus parkelj''''') je [[kraška jama|jamska]] [[dvoživke|dvoživka]], [[podvrsta]] [[človeška ribica|človeške ribice]], ki živi v podzemnih vodah [[Bela krajina|Bele krajine]]. Našli so ga leta [[1986]] člani [[Inštitut za raziskovanje krasa|Inštituta za raziskovanje krasa]], ko so preučevali vodo iz [[kraški izvir|izvir]]a [[Dobličica|Dobličice]] v Beli Krajini. Po do sedaj znanih podatkih živi le v ožji okolici [[Črnomelj|Črnomlja]], na površini, manjši od 100
== Pomembnejše značilnosti črnega močerila ==
Tako kot beli, tudi črni močeril živi le v jamskih vodah. Vendar ima črni močeril za razliko od belega predvsem zelo temno pigmentirano [[koža|kožo]] in dokaj normalno razvite [[oči]]. Njegovo [[oko]] ima dva- do štirikrat večji premer, razmeroma dobro razvito [[leča (oko)|lečo]] in čutilne celice v [[mrežnica|mrežnici]]. Glavo ima bolj zaobljeno in sploh bolj normalno oblikovano. Ima sorazmerno daljši trup, a krajše noge kot beli močeril. V [[hrbtenica|hrbtenici]] trupa ima tudi več [[vretence|vretenc]].
Biokemijske raziskave (analiza [[alocim]]ov) so pokazale, da so dolenjski beli močerili tesneje sorodni s črnim, kot so med seboj beli močerili iz [[dolenjska|Dolenjske]] in [[notranjska|Notranjske]]. Notranjska in dolenjska skupina močerilov naj bi bili ločeni že približno 4,2 – 5,2 milijonov let, to naj bi bilo že v [[miocen]]skih površinskih vodah, preden se je začel
Čeprav črni močeril s svojim videzom tega ne kaže, je vendarle jamska žival, ki pride na površje le ponoči oz. v vodnem oknu raziskovalnega bruhalnika, ki je zatemnjen s šotorom, tudi podnevi; sicer pa se izogiba močnejši [[svetloba|svetlobi]]. Kaže, da črni močeril živi izključno v bližnji okolici [[črnomelj|Črnomlja]], v neposrednem sosedstvu z belim močerilom.<ref>Bulog B. in Sket B. (2004). ''Človeška ribica in črni parkelj iz Bele Krajine''. Ljubljana: BF, Oddelek za biologijo, 10 panojev., ilustr. Javna predstavitev močerila v Jelševniku pri Črnomlju.</ref><ref>Kutin, A.(2005. Črni in beli prebivalci slovenskega podzemlja : z dr. Borisom Bulogom o človeški ribici in varovanju naravne dediščine. Večer (Marib.). [Tiskana izd.], febr. 2005, letn. 61, št. 29, str. 14, fotogr.</ref>
Vrstica 41:
Globoko v podzemlju, kjer vlada stalna tema, [[oči]] izgubijo svojo vlogo. Kot posledica prilagoditve na jamsko okolje so [[oči]] človeške ribice zakrnele. Opazne so le kot dve drobni črni piki, ki presevata skozi [[koža|kožo]].
Fiziološke in vedenjske raziskave kažejo, da so te [[oči]] še vedno občutljive za svetlobo. Zanimivo je, da se mladiči človeške ribice izvalijo z dobro razvitimi [[oko|očmi]], ki pa v nadaljnjem razvoju živali postopoma pokrnevajo. Če [[oko]] bele človeške ribice pogledamo z [[mikroskop
[[svetloba|svetlobe]], ki leže v mrežnici, zelo spremenjene. Tudi leča je zelo pokrnela.
Del čutilne celice, ki sprejema svetlobne dražljaje, je pri [[vretenčarji]]h, ki živijo na površju, zgrajen iz dolge skladovnice diskov, nastalih z nagubanjem celične membrane. Imenuje se paličica oz. čepek. Pri beli oz. nepigmentirani [[močeril|človeški ribici]] pa takšnih pravilno izoblikovanih struktur ne opazimo - membrane čutilnih delov so razpadle in se združujejo v manjše kroglaste strukture.
Vrstica 51:
== Predstavitev črnega močerila ==
[[Slika:Zupancicevahisa2.jpg|thumb|300px|V mostiščarski Zupančičevi hiši v [[Jelševnik
[[Slika:Predstavitvenipanojicrnimoceril.jpg|thumb|300px|Deset predstavitvenih panojev in poljudni film ''Črna človeška ribica'' seznanijo obiskovalca z biologijo te redke živalske vrste]]
[[Slika:Raziskovalnibruhalnik.jpg|thumb|300px|Raziskovalni bruhalnik v [[Jelševnik
* Na edini dostopni lokaciji črne človeške ribice, v [[Jelševnik]]u pri Črnomlju si obiskovalec lahko ogleda črno človeško ribico tudi v živo z neposrednim opazovanjem teh jamskih prebivalcev belokranjskega plitvega krasa in spoznava dolgoletne raziskave na tej redki živalski vrsti, ki potekajo okoli 35 let na Oddelku za biologijo, [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]], že dve desetletji pa pod vodstvom prof. dr. [[Boris Bulog|Borisa Buloga]].
* V okviru tega raziskovalnega in izobraževalnega centra Oddelka za biologijo so na tej lokaciji postavljeni tudi slikovno bogati panoji, ki na poljuden način predstavljajo biologijo človeške ribice, ki predstavlja pomemben del slovenske [[naravna dediščina|naravne dediščine]].
| |||